Jedro

V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka izvedencu A.A. za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja odmerilo stroške in nagrado v skupnem znesku 10.690,00 EUR. Iz točke II izreka izhaja, da se od navedenega zneska obračuna 20 % DDV (2.138,00 EUR), iz točke III izreka pa izhaja, kako se izvrši plačilo priznanih stroškov in nagrada.

2. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v pritožbi zatrjuje, da izpodbijani sklep ni pravilen in zakonit, zato ga izpodbija zaradi kršitev določb postopka. Po njeni oceni je bil izdan tudi preuranjeno. Enotno stališče sodne prakse v zvezi z 249. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namreč omogoča izvedencu pravico do plačila svojega dela potem, ko v celoti izpolni svojo nalogo, naloženo s sklepom sodišča (odločbe VSL I Cp 1911/2017, II Cp 167/2018, I Cp 1418/2017, II Cp 1779/2017 in II Cp 1502/17).

Glede na to, da je sodišče prve stopnje imenovalo izvedenca izven območja R Slovenije, ki ni na seznamu sodnih izvedencev, je sicer pravilna presoja izpodbijanega sklepa, da se odmera nagrade ne opravi v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Ne glede na navedeno pa v tej fazi postopka še niso podani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Med izvedencem in sodiščem obstaja pogodbeno razmerje (podjemna pogodba), za slednjo pa je značilna obligacija rezultata. Pritožnica se v tem kontekstu sklicuje na 642. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V potrditev svojih navedb se sklicuje tudi na 253. člen ZPP in dodaja, da se dokazovanje z izvedencem zaključi z izdelavo ustnega izvedenskega mnenja.

Pritožnica opozarja tudi na dejstvo, da v trenutku priprave predmetne pritožbe še ni potekel rok, ki ji je bil dan, da se v zvezi s pisnim mnenjem izjasni. Vse dokler pa ni jasno, ali pravdne stranke mnenje povzemajo ali ne, dokazovanje z izvedencem še ni zaključeno. To pa pomeni, da zgolj pisni izdelek izvedenca še ne pomeni, da je dosežen končni interes naročnika.

Glede na navedeno je toženka mnenja, da še niso izpolnjeni pogoji za sprejem izpodbijane odločitve. Kakršnokoli nasprotno stališče pa pomeni, da bo imel izvedenec na podlagi morebitnih pripomb pravico do dodatne nagrade za izvedensko delo. To pa nasprotuje temeljnim načelom pravdnega postopka in pravilom dokazovanja z izvedencem.

Po oceni toženke vse opisane procesne kršitve opravičujejo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Toženka predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, tožnici pa naloži plačilo toženki nastalih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi nagrado izvedencu pravilno odmerilo ob upoštevanju splošnih pravil o podjemni pogodbi (prvi odstavek 619. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), kar tudi za toženko ni sporno. V tem kontekstu ni utemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je za podjemno pogodbo značilna obligacija rezultata (642. člen OZ), saj je izvedenec v skladu s sklepom sodišča, tako kot mu je bilo naloženo, izdelal pisno izvedensko mnenje, za kar pa mu pripada plačilo.

6. V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom1. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.

7. Glede na navedeno odpade bojazen pritožnice, da bo v nadaljevanju izvedenec v primeru danih pripomb na izdelano mnenje, za svojo, kot navaja pritožnica, „nedokončano nalogo“, imel pravico do dodatne nagrade. Do dodatne nagrade bo upravičen le, če bo sodišče prve stopnje od njega zahtevalo nekaj več od tistega, kar je od njega zahtevalo s sklepom, s katerim ga je imenovalo in mu določilo obseg izvida in mnenja.

8. Glede na obrazloženo ni utemeljen smiselno zatrjevan pritožbeni očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje pri odmeri nagrade izvedencu ni kršilo 249. in 253. člena citiranega zakona.

9. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker toženka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbe VSL I Cp 827/2018 z dne 25. 4. 2018, VSL I Cp 195/2020 z dne 4. 2. 2020, VSL II Cp167/2018 z dne 30. 1. 2018 in še druge z enotnim stališčem odločevalcev