Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik na zahtevo upravnega organa ni predložil listin, na podlagi katerih bi dokazal, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva. Zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo in je sodišče prve stopnje tako odločitev pravilno potrdilo.
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 635/97-17 z dne 5.11.1998.
Z izpodbijano sodbo in sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 10.9.1997, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo tudi tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, ker ni predložil potrdila o premoženjskem stanju, kljub pozivu sodišča prve stopnje, v skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah.
V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožena stranka pravilno odločila, ker tožnik ni izkazal pogojev, ki jih predpisuje 10. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), saj na poziv tožene stranke v danem roku treh mesecev ni predložil listin in dopolnil svoje vloge, da bi tožena stranka lahko o njegovih zahtevi za sprejem v državljanstvo odločala. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno uporabila določbo 3. odstavka 137. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) in je tožnikovo vlogo obravnavala na podlagi razpoložljivih dokazov po določbah materialnega zakona. Nadalje je sodišče prve stopnje še navedlo, da se pridobi državljanstvo Republike Slovenije po 2. odstavku 12. člena ZDRS samo izjemoma, vendar pa mora tak prosilec med drugim izpolnjevati pogoje iz 4., 5. in 6. točke 10. člena ZDRS. Tudi glede tega je, po mnenju sodišča prve stopnje, pravilno ugotovila, da tožnik teh pogojev ni izkazoval. Tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo in da ni opravilo poizvedb v zvezi s trditvami, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe. Zatrjuje, da je toženi stranki poslal vse potrebne in zahtevane dokumente in to dvakrat. Prvič je poslal dokumente 2.2.1993 ob vložitvi zahteve. Predložil je stanovanjsko pogodbo, sklep o upokojitvi, rojstni list, poročni list, potrdilo o zaključnem izpitu Policijske šole v L., življenjepis in odrezek pokojnine. Nato je pridobil še potrdilo o tem, da ni bil obsojen in da ni v kazenskem postopku iz rojstne države ZRJ. To potrdilo je poslal toženi stranki dne 29.6.1993, kar naj bi bilo razvidno iz spremnega dopisa. Tudi leta 1992 je poslal del dokumentov, ko je uveljavljal pravico do stalnega prebivališča, tako, da se vsi dokumenti nahajajo pri toženi stranki. Navaja, da je bil enkrat povabljen na zaslišanje kot stranka v postopku, drugič pa so ga vpraševali, ali je njegova žena še živa in podobno. Po štirih letih zavlačevanja so mu poslali 25.3.1997 dopis, da svojo prošnjo dopolni z novimi dokumenti. To je bilo zanj nesmiselno, ker je vse te dokumente že enkrat poslal in verjetno, če bi jih poslal ponovno, bi si izmislili še nekaj drugega. Prejema pokojnino v višini 75.000,00 SIT in ima torej trajni vir preživljanja. Bil je lastnik stanovanja v R. vse do leta 1993, nakar je prešlo to stanovanje na ženo M. Stanovanje sta odkupila skupaj z ženo, v Sloveniji pa živi že 37 let. Dne 10.9.1993 je na zahtevo Upravne enote v R. poslal izčrpen življenjepis in plačal občinsko pristojbino v višini 16.040,00 SIT. Zato toženi stranki ne dolguje pošiljatve kakršnihkoli dokumentov, razen morda potrdila o preverjanju znanja slovenskega jezika. S tem v zvezi je poslal spričevalo o zaključeni Policijski šoli v Ljubljani in meni, da je to več kot dovolj za izkazovanje znanja slovenskega jezika. Pritožbi prilaga vse tiste dokumente, s katerimi že razpolaga tožena stranka. Predlaga ugoditev pritožbi in oprostitev plačila sodnih taks.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje ter s pravno in dejansko podlago, ki jo je sodišče navedlo v izpodbijani sodbi. Čeprav tožnik v pritožbi zatrjuje, da je predložil toženi stranki vse ustrezne listine, na podlagi katerih bi lahko odločila o njegovi vlogi, pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da na podlagi dopisa z dne 25.3.1997, ki ga je tožena stranka poslala tožniku, tožnik ni sledil zahtevi za predložitev listin. V navedenem dopisu je pojasnjeno, da tiste listine, ki jih je tožnik priložil svoji vlogi, ne zadoščajo za odločitev o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zato ravnala po 3. odstavku 137. člena ZUS/86 in je njena odločitev, glede na obstoječe dokaze, pravilna. Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je tožnik listine, na katere se sklicuje, predložil skupaj s pritožbo, vendar pa pritožbeno sodišče teh dokazov ni moglo obravnavati, saj je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izpodbijane odločbe na podlagi dejanskega in pravnega stanja v času njene izdaje, to je 10.9.1997 in je zato izpodbijana sodba pravilna.
Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj je prvostopno sodišče njegov predlog utemeljeno zavrnilo, ker tožnik ni predložil potrdila o premoženjskem stanju na zahtevo prvostopnega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo pomanjkljivosti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu.