Jedro

Pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, morajoj biti izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika zoper odločbo Finančne uprave RS, št. DT 4224-3730/2016-12 z dne 29. 5. 2017. V obrazložitvi je pojasnilo, da tožnik zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe, zato je tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zoper prvo odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z dne 25. 4. 2016 vložil pritožbo, ki ji je pritožbeni organ ugodil in zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Pritožbeni organ in v ponovljenem postopku tudi prvostopenjski organ pa se nista opredelila do navedb o napačni uporabi materialnega prava. Pritožbeni organ je v predhodnem postopku navedel, da ni pristojen za odločanje o ustavnosti in zakonitosti občinskega odloka oziroma sklepa o vrednosti točke. Zato pritožbe ni vložil ponovno, saj bi povzročil le dodatne stroške brez učinkovitega pravnega varstva. Navaja še, da nenehno vlaganje pritožb ob jasnem stališču pritožbenega organa pomeni kršitev ustavno zajamčenega (enakega) varstva pravic (22. člena Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

**K I. točki izreka**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvi, da tožnik pri drugostopenjskem upravnem organu ni vložil pritožbe zoper odločbo prvostopenjskega organa, ki jo je izpodbijal v upravnem sporu, kar v postopku ni sporno. Zaradi navedenega tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke za sprožitev upravnega spora, določene v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. V obravnavanem primeru je bila zoper prvostopenjsko odločbo mogoča pritožba, vendar je tožnik ni vložil, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. Zahtevo, da morajo biti pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt, določa prvi odstavek 6. člena ZUS-1, po katerem upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni storila. Taka zakonska ureditev pa ne posega v tožnikovi ustavni pravici iz 22. in 25. člena Ustave ter tožniku tudi ne onemogoča dostopa do sodišča, temveč pomeni le razumni procesni pogoj za uresničevanje pravice do sodnega varstva. Ker je imel tožnik zoper prvostopenjski upravni akt možnost vložiti pritožbo, mu je bila ustavna pravica do pritožbe zagotovljena v upravnem postopku. To, da je ni izkoristil in zato ni izpolnil procesne predpostavke za začetek in vodenje upravnega spora, pa ne pomeni očitane kršitve ustavnih pravic.

7. Ker je, kot že navedeno, tožnik imel možnost vložiti pritožbo, vendar te možnosti ni izkoristil, je tudi njegov očitek domnevne neučinkovitosti pravnega varstva in povzročanja dodatnih stroškov neutemeljen.

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso bili ugotovljeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

**K II. točki izreka**

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).