Jedro

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določbe o tem, da mora posojilojemalec vrniti prejeti denar (557. člen) in da mora porok prav tako poravnati obveznost, če tega ne stori glavni dolžnik (1004. člen ZOR v zvezi s 1060. členom OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo drugič. Prvič je zavrnilo tožbeni zahtevek češ da tožnica ni pravočasno ponudila dokazov in ni dokazala utemeljenosti tožbenega zahtevka. Po zavrnitvi tožničine pritožbe je sodišče druge stopnje potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, toda revizijsko sodišče je ugodilo tožničini reviziji in razveljavilo obe sodbi. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo predložene dokaze in razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 98/02374 z dne 22.9.1998 v 1. in 3. točki izreka v veljavi, tako da morata toženca plačati tožnici 18.865,99 euro z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne vloge na vpogled v bankah v kraju izpolnitve in sicer od zneska 259.601,72 avstrijskih šilingov za čas od 21.9.1998 do 31.12.1998 in od zneska 18.865,99 euro za čas od 1.1.1999 do dneva plačila, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo. Po pritožbi prvega toženca je o zadevi odločilo še sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, je prvi toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb procesnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanih sodb ali (podrejeno) njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da ni ugodilo dokaznim predlogom prvega toženca, ni zaslišalo drugega toženca in ni preverilo verodostojnosti podpisa prvega toženca, ki je trdil, da so njegovi podpisi na listinah ponarejeni. Sodišče je sicer laično ocenilo verodostojnost podpisa, vendar je s tem, da ni postavilo izvedenca grafologa, kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ker ni ugotavljalo, ali so podpisi ponarejeni, je po mnenju prvega toženca kršilo tudi določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in načelo materialnega vodstva po 285. členu Zakona o pravdnem postopku, ker ni izvedlo odločilnega dokaza o verodostojnosti listin. Kršitev materialnega prava pa vidi v tem, da je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, nato pa je ugotavljalo predvsem obstoj terjatve.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena tožnici in drugemu tožencu, ki nanjo nista odgovorila, in Vrhovnemu Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni. Sodišče prve stopnje je 22.9.1998 izdalo izvršilni nalog na podlagi overjenega izpiska iz poslovnih knjig tožnice, kar je verodostojna listina po drugem odstavku 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98 - 75/02 oz. drugega odstavka 21. člena Zakona o izvršilnem postopku, ZIP, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 - 35/91). Trditve, češ da so listine ponarejene, pa prvo toženec ni dokazal. Za to je ponudil dokaz z zaslišanjem strank in je na glavnih obravnavah 25.10.1999 in 18.11.2003 tudi izpovedal, da podpis na listinah ni njegov, toda sodišči prve in druge stopnje sta ocenili ta dokaz z drugimi izvedenimi dokazi in mu nista verjeli. Drugega toženca sodišče ni moglo zaslišati, ker se vabilom ni odzval, zato je po drugem odstavku 258. člena ZPP pravilno zaslišalo le prvega toženca. Izvedenca grafologa pa sodišče ni imenovalo, ker tega nihče ni predlagal in ni založil predujma. Že sodišče druge stopnje je prvemu tožencu pojasnilo, da je sodišče prve stopnje v okviru procesnega vodstva v skladu z 285. členom ZPP pravdni stranki seznanilo s pomembnostjo podpisa na listinah in prvi toženec bi moral ob ustreznem zastopanju na to reagirati. Če tega ni storil, ne more sodiščema uspešno očitati bistvenih kršitev ZPP, ki jih ni.

Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določbe o tem, da mora posojilojemalec vrniti prejeti denar (557. člen) in da mora porok prav tako poravnati obveznost, če tega ne stori glavni dolžnik (1004. člen Zakona o obligacijskih razmerjih ZOR, Ur. L. SFRJ, št. 29/78 - 57/89, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, OZ, Ur.l. RS, št. 83/01 - 32/04).

Tako se izkaže, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo.