Jedro

Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje.

Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice z dne 5. 5. 2023 za izrek ukrepa po 19. in 21. členu ZPND zavrnilo. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da sklep ni obrazložen, sodišče prve stopnje namreč ni pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je predlog zavrnilo, prav tako ni zaslišalo predlaganih prič, ampak je zgolj zaslišalo policiste, iz obrazložitve pa ni mogoče razbrati, katere so tiste okoliščine na podlagi katerih je sodišče zaključilo, da je izpovedba nasprotnega udeleženca bolj prepričljiva in zakaj sodišče ne verjame predlagateljici, oziroma zakaj verjame nasprotnemu udeležencu. Sodišče je tako kršilo 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je v posledici navedene kršitve zmotno ugotovilo dejansko stanje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljice ugodi oz. razveljavi sklep sodišča prve stopnje in ga vrne v odločanje drugemu sodniku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Namen ZPND je, da v nujnem in v hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravico nasprotnega udeleženca. Podlaga za izrek ukrepov določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjeno z uporabo komunikacijske tehnologije (tretji in peti odstavek 3. člena ZPND). Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtev pred povzročiteljem nasilja.

6. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku sicer sprejelo dokazni sklep v katerem je navedlo, katere dokaze je prebralo in ocenilo, med drugim je zaslišalo priče A. A., B. B. in C. C. (policiste), predlagateljico in nasprotnega udeleženca. Zavrnilo je izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, poizvedbami na Č. Č. ter postavitvijo izvedenca klinične psihologije z obrazložitvijo, da je že z izvedenimi dokazi dejansko stanje dovolj razjasnjeno za sprejem odločitev.

7. Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve zaključilo, da "po tako izvedenem dokaznem postopku predlagateljica ni verjetno izkazala, da nasprotni udeleženec nad njo izvaja psihično nasilje, v posledici česar se počuti ogroženo. Nadalje sodišče prve stopnje ugotavlja, da so prepričljivejše navedbe nasprotnega udeleženca, ki je povedal, da je bil tiste noči rahlo vinjen in da mu je predlagateljica vzela ključe avtomobila, kar ga je razdražilo in je šel za njo v spalnico kjer je prišlo do prepira. Predlagateljica je sicer navajala, da se je počutila ogroženo, ker je tisto noč nasprotni udeleženec tekal okrog avtomobila in je bil nepredvidljiv. Tudi policistu Č. Č., ki je bil zaslišan kot priča v tem postopku je delovala prestrašeno, objokano in žalostno". Nadalje sodišče prve stopnje navede, da je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepoved približevanja predlagateljici, ki je trajal do 1. 4. 2023 in ni bil podaljšan, za tem pa sta se predlagateljica in nasprotni udeleženec dogovorila za obnovitev zveze, in sicer 2. 4. 2023, nakar bi naj nasprotni udeleženec predlagateljico ponovno žalil dne 27. 4. 2023. Sodišče zaključi, da teh navedb predlagateljice o ponovnem žaljenju ne šteje za prepričljive, saj je nasprotni udeleženec prepričljivo navajal, da takšnih besed ne uporablja. Sicer pa imata nerešen spor glede delitve premoženja.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da takšna dokazna ocena ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Temeljno sporočilo te določbe ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena1. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge.

9. Pritožnica utemeljeno nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, saj bi sodišče prve stopnje moralo vestno in skrbno presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, pri odločitvi o tem, katera dejstva so dokazana, pa bi moralo upoštevati uspeh celotnega postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje zgolj navedlo, da šteje izpovedbo predlagatelja za prepričljivejšo, ostalih dokazov pa niti ni ocenilo, oz jih ni izvedlo, slednjega pa tudi ni obrazložilo. Takšna površna in selektivna dokazna ocena pa onemogoča celoviti pritožbeni preizkus. Dokazna ocena namreč ne pomeni zgolj povzetka izvedenih dokazov, temveč mora sodišče argumentirano pojasniti moč posameznega dokaza pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev in njegovo vpetost v celoto, ki bodisi pritrjuje ali ovrže s strani pravdnih strank postavljene trditve. Sodišče prve stopnje pa je zgolj zaključilo, da je predlagateljica tista, ki v glavnem prične s prepiri, da ona povzdigne glas proti nasprotnemu udeležencu ter izreka žaljivke. Zakaj šteje izpovedbo nasprotnega udeleženca za tako prepričljivo, izpovedbo predlagateljice pa ne, pa sodišče prve stopnje ne pojasni.

10. Vse opisane pomanjkljivosti niso povzročile zgolj dvoma v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, niti ne predstavljajo le kršitve 8. člena ZPP, ampak je neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, pripeljalo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi površne in pomanjkljive dokazne ocene namreč pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.

11. Ker pritožbeno sodišče glede na naravo kršitve le-te samo ne more odpraviti, saj celovite dokazne ocene namesto sodišča prve stopnje (ne da bi ponovno na pritožbeni obravnavi zaslišalo stranke in vse priče) ne more opraviti, niti namesto sodišča prve stopnje o tem napisati manjkajočih razlogov, je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 22.a členom ZPND izpodbijani sklep raveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Takšna odločitev tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bo sodišče prve stopnje, ki je vse dokaze že neposredno izvedlo oziroma jih bo še dodatno dopolnilo, lahko odločilo hitreje, kot pa bi pritožbeno sodišče, če bi želelo samo odpraviti nastale kršitve, moralo izvesti celoten dokazni postopek, kar bi bilo za stranke neekonomično, tako s stroškovnega kot časovnega vidika.

12. Sodišče prve stopnje bo tako v ponovljenem postopku, ali izvedlo dodatne dokaze predlagane s strani predlagateljice (oz. bo njihovo zavrnitev utemeljeno obrazložilo, da se bo izognilo očitku vnaprejšnje dokazne ocene), oziroma bo že izvedene dokaze ponovno ocenilo in (ne)utemeljenost zahtevka utemeljilo na trdnejših in prepričljivejših temeljih kot je to storilo v izpodbijanem sklepu. Tako bo moralo v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP izdelati celovito dokazno oceno in nato navesti jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih. S tem pa bo omogočen tudi pritožbeni preizkus odločitve.

13. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (22.a člen ZPND v zvezi s 165. členom ZPP).

1 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 1. knjiga, GV Založba 2010, str. 90.