Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi tožba tožeče stranke zavržena. Tožeča stranka se zoper pravilnost take odločitve sodišča prve stopnje niti ne pritožuje. Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 22.4.2011 je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnikov zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki sta jo vložila dne 21.4.2010 (1. točka izreka) ter odločilo, da sta tožnika dolžna nerazdelno povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 3.834,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (2. točka izreka) se pritožujeta tožnika in v pritožbi navajata, da stroški toženi stranki sploh ne bi nastali, če bi sodišče prve stopnje postopalo in ravnalo tako, kot bi glede na določila zakona in sodne prakse moralo. Drži, da mora sodišče tožbo vročiti toženi stranki v odgovor, vendar to lahko stori šele, če ima ta tožba vse sestavine po 180. členu Zakona o pravdnem postopku in če je bila zanjo tudi plačana sodna taksa. V predmetnem postopku pa tožnika sodne takse nista plačala, saj sta skupaj s tožbo podala tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče je tak predlog zavrnilo, tožnikoma pa je dovolilo obročno plačilo sodne takse, z zapadlostjo prvega obroka 1.7.2010. Tožnika nista plačala nobenega obroka sodne takse, saj si tega ne moreta privoščiti. Sodišče prve stopnje pa je, še preden sta tožnika sploh plačala oziroma bi morala plačati prvi obrok sodne takse za tožbo, le-to poslalo v odgovor toženi stranki, namesto da bi počakalo vsaj do zapadlosti prvega obroka 1.7.2010. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo zaradi nemožnosti preizkusiti, ali je vložena pravočasno. Glede na navedeno tako sploh ne bi smelo poslati tožbe v odgovor toženi stranki, preden pravočasnosti vložene tožbe ni preizkusilo. Jasno je namreč, da v kolikor tožba ni pravočasna, jo je potrebno takoj zavreči in ne prej poslati v odgovor toženi stranki. Če bi sodišče prve stopnje ravnalo prav, toženi stranki stroški postopka sploh ne bi nastali in jih sodišče ne bi naložilo tožnikoma v plačilo.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo in v njem nasprotovala pritožbenim navedbam ter navajala, da so ji priznani stroški nastali, ne glede na to, če je sodišče prve stopnje postopalo pravilno ali ne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (2. točka izreka sklepa z dne 22.4.2011). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi tožba tožeče stranke zavržena. Tožeča stranka se zoper pravilnost take odločitve sodišča prve stopnje niti ne pritožuje. Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh. Po določbah 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Ob upoštevanju obrazloženega se pritožbene navedbe o nepravilnem postopanju sodišča pri vročanju tožbe v odgovor izkažejo kot pravno nepomembne. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in je pritožba ni uspela izpodbiti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

6. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP), prav tako pa krije svoje stroške pritožbenega postopka tudi tožena stranka, saj v odgovoru na pritožbo ni navedla ničesar takšnega, kar bi pripomoglo k odločitvi o pritožbi in zato po oceni pritožbenega sodišča ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).