Jedro

Tožnik ni izkazal, da s podjetjem in z rančem ne more razpolagati, kakor tudi ne, da ne bi mogel razpolagati z omenjenim premoženjem iz razlogov, ki so zunaj njegovega vpliva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah D 466/2020. 2. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka med drugim pravi, da je v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. 1. RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012, 57/2012, 3/2013,14/2013, 56/2013,0 99/2013, v nadaljevanju: ZUPJS) pristojni organ za družinskega člana prosilca štel prosilčevo mamo A. A., roj. ... 1964 in brata B. B., roj. ... 1999. 3. Iz bančnih izpiskov C., d.d. prosilčeve mame A. A. je razvidno, da je v mesecu maju, juniju in juliju 2021 prejela nakazila v višini 12.960,00 EUR. Pristojni organ je nakazilo v relevantnem trimesečnem obdobju v višini 4.118,91 EUR skladno s 23. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) upošteval kot občasne, neperiodične dohodke. Občasni, neperiodični dohodki se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka (12.960,00 EUR : 3 - 201,09 EUR) in tako znaša 4.118,91 EUR. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča v zadevi II U 40/2017 z dne 14. 2. 2017. 4. Prosilec je bil s pozivom z dne 4. 11. 2021 pozvan, da se izjasni, kaj predstavljajo nakazila na bančnem računu C., d.d. prosilčeve mame A. A. V skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upošteva premoženje in prihodki (sklep Vrhovnega sodišča X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2019), s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno, in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ni zakrivil po lastni volji. Prosilčeva mama je v odgovoru na poziv pojasnila, da so prilivi na bančnem računu prosilčeve mame pomoč, ki jih prosilčeva mama prejema od mame in brata, ki živita v Švici. Nadalje prosilčeva mama pojasnjuje, da imajo že 20 let ranč registriran kot društvo, na katerem imajo konje, pse, gojijo industrijsko konopljo in izvajajo različno dejavnost, da se preživijo. Prosilčeva mama nadalje pojasnjuje tudi, da plačuje dva kredita in da je nakazala 10.000,00 EUR posojila svojemu podjetju, da lahko krije stroške. Strokovna služba za BPP ugotavlja, da ne gre za okoliščine, ki jih prosilec oziroma prosilčeva družina ni zakrivila po lastni volji, zato niso podani pogoji za uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

5. Glede na navedeno in glede na prvi odst. 12. člena ZUPJS pristojni organ ugotavlja, da dohodek prosilčeve družine v relevanten obdobju, t.j. v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje (od maja do julija 2021) znaša 1-534,96 EUR na družinskega člana in obsega pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v višini 242,99 EUR na mesec), ki jih prejemata prosilec in njegov brat, in prilive gotovine iz 6. točke obrazložitve upoštevano kot občasni, neperiodični dohodek v skupni višini 4.118,91 EUR.

6. Lastni dohodek prosilca tako znaša 1.534,96 EUR na družinskega člana in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 804,36 EUR, zato prosilec presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, kar izključuje njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči. 7. V tožbi tožnik pravi, da je tožena stranka pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine zmotno vzela kot referenčno obdobje samo mesec maj, junij in julij 2021, ker je družina imela največ prilivov. Potrebno je upoštevati, da so prilivi občasni, da je večina v obliki kreditov, ki jih je potrebno vrniti in, ki so namenjeni, da bo v prihodnje družina imela dovolj sredstev za preživetje. V drugem pozivu na odpravo pomanjkljivosti z dne 29. 11. 2021, ki je bilo naslovljeno Okrožnemu sodišču v Ljubljani, je mati prosilca obrazložila položaj družine. Mati prosilca je vdova in mati samohranilka dveh študentov. Od 1. 1. 2019 je brezposelna in, ker ni uspela najti nove službe, je z dne 25. 1. 2019 ustanovila svoje podjetje Č., d.o.o. Vsak začetek je težak in ko so se počasi zadeve začele razvijate, je nastala korona kriza tako, da podjetje nima nobenih prihodkov, da bi se lahko mati prosilca zaposlila oziroma, da bi krila stroške najema prostorov in ostalih stroškov. Edini redni prihodek tričlanske družine je pokojnina, ki jo prejmeta sinova po pokojnem očetu in sedaj še štipendija.

8. Iz vse zahtevane dokumentacije je razvidno, da ima družina še dva kredita na C., d.d. in, da mati prosilca daje vsak mesec posojila svojem podjetju (okvirno 10.000,00€), da se krijejo stroški obratovanja. Prilive, ki jih prejema družina so pomoč v obliki kreditov bližnjih, ki živijo v Švici in Sloveniji. Namen kreditiranja podjetja je zgolj, da podjetje ne gre v stečaj in da se bo lahko ustanoviteljica enkrat v njem redno zaposlila in tako zagotovila preživetje celotne družine. Že 20 let ima družina tudi ranč registriran kot društvo, na katerem ima konje, pse, goji industrijsko konopljo in izvaja različne dejavnosti. Tudi vzdrževanje rancha in živali, ki živijo na njemu, predstavlja velik finančni zalogaj in mati prosilca vlaga vsako leto lastna sredstva v obliki posojila v višini 10.000,00 € (priloga: Bilanca stanja 2020). Vsi prilivi so občasni in ne zagotavljajo finančne stabilnosti družine, tako, da zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne dopušča prosilcu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Prosilec brez brezplačne pravne pomoči in upoštevajoč celotni socialni položaj prosilca ter njegove družine ne more uresničevati svoje pravice brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine.

9. Brezplačna pravna pomoč je za prosilca življenjskega pomena, ker brez nje je finančno nezmožna najeti odvetnika, da bi spodbijal pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je podpisal njegov stric E. E. s pokojno staro mamo F. F. Glavnina zapuščine je delež hiše, v kateri prosilec in njegova družina živijo in izid celotnega postopka, je za prosilca eksistenčne narave, ker je to edino prebivališče, ki ga ima, in lahko ostane brez strehe nad glavo.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po določbi prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (ZSVarP), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 12. Po določbi drugega odstavka 20. člena ZSVarP se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ko gre za občasne, neperiodične dohodke, ki jih je stranka prejela v omenjenem trimesečnem obdobju, pa po določilu prvega odstavka 23. člena ZSVarP velja, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Predmetni izračun je tožena stranka tudi naredila na podlagi prvega odstavka 20. člena in prvega odstavka 23. člena ZSVarP. Zato tožeča stranka nima prav, ko pravi, da bi moral pristojni organ občasnost, neperiodičnost treh prilivov upoštevati še kako drugače, kot je to določil v omenjenih dveh določilih zakonodajalec.

13. Druga temeljna pravna podlaga, na katero je tožena stranka oprla izpodbijano odločbo, in z uporabo katere se tožeča stranka implicitno ne strinja, pa je tretji odstavek 14. člena ZBPP. Po tej določbi se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina „dejansko ne morejo razpolagati“, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo „upravičene razloge“, zaradi katerih je „razpolaganje s tem premoženjem omejeno“ in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani „niso zakrivili po lastni volji.“ Ti pogoji so postavljeni kumulativno in tožnik ni izkazal, da s podjetjem in tudi z rančem, ki ga omenja v svojih navedbah, ne more razpolagati, kakor tudi ne, da ne bi mogel razpolagati z omenjenim premoženjem iz razlogov, ki so zunaj njegovega vpliva. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ker je prošnjo tožnika zavrnila. V preostalem delu se namreč sodišče sklicuje na utemeljitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki ji tožnik ne oporeka, in zato v tem delu presoje zakonitosti izpodbijanega akta sodišče ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

14. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

15. Druga toka izreka te sodbe temelji na določbi, četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.