Jedro

Ker se je pravočasen, popoln in dovoljen ugovor drugega udeleženca zoper razgrnjene podatke nanašal na pravice, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je napotilo, da vloži v mesecu dni tožbo (223. člen ZZK-1), in sedaj ni mogoče z ugovorom izpodbijati podatkov o imetniku pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor, ki ga je vložil drug udeleženec P. V. (v nadaljevanju drug udeleženec) zavrnilo in ga napotilo, de v roku enega meseca vloži tožbo na ugotovitev njegove lastninske pravice na nepremičninah, med drugim tudi na navedeni parceli.

Zoper sklep se je drug udeleženec pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da so udeleženci tega postopka, fizične osebe, že dlje časa pokojni. Zato jim ne izpodbijanega sklepa ne sodnih pisanj ni mogoče vročiti. Zato tudi sam tožbe na ugotovitev lastninske pravice ne bo mogel vložiti v roku 30 dni. Sklep izdan zoper pokojne osebe ne more postati pravnomočen, nimajo pravne in procesne sposobnosti. Tudi sicer je lastnik sam, saj je vse predmetne nepremičnine priposestvoval, podal o tem trditve, ki pa jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

Pritožba ni utemeljena.

V tem zemljiškoknjižnem postopku zaradi nastavitve zemljiške knjige je bil postopek začet po uradni dolžnosti. Izdan je bil oklic, obveščeni (le) znani imetniki pravic (215. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) ter zbrani podatki v smislu 216. člena ZZK-1, opravljen je bil tudi tudi narok. Že tedaj so bili imetniki pravic pozvani, da se udeležijo poizvedb in prijavijo pravice, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo. Zatem so bili z oklicem popisni listi javno razgrnjeni (219. in nasl. členi ZZK-1), kar pomeni, da so bili o javni razgrnitvi popisnih listov udeleženci obveščeni, s tem so bile seznanjene tudi osebe, ki imajo interes za vpis, in bi lahko podale ugovor zoper razgrnjene podatke.

Ker se je pravočasen, popoln in dovoljen ugovor drugega udeleženca zoper razgrnjene podatke nanašal na pravice, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je napotilo, da vloži v mesecu dni tožbo (223. člen ZZK-1), in v tem postopku oz. sedaj v fazi ni mogoče z ugovorom izpodbijati podatkov o imetniku pravice. Ker niso podani drugi razlogi zoper razgrnjene podatke (prim. 222. člen ZZK-1), pritožnik jih ne navede, je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi ugovora.

Udeležencem, ki so znani, je sodišče sklep tudi vročalo. Če bo pritožnik vložil tožbo, bo v primeru, da je imetnik pravice na parceli pokojen, moral tožiti dediče (tudi če morebiti še ni izdan sklep o dedovanju, to ni ovira, prim. tudi odločbo VS RS II Ips 560/2009, točki 9 in 10) ali pa če niso znani, izposlovati določitev skrbnika zapuščine, ki je lahko tožen (131. člen Zakona o dedovanju). V tem posebnem zemljiškoknjižnem postopku je tudi sicer izrecno zapovedano vročanje osebam, v korist katerih se vpiše pravica v zemljiško knjigo, le, glede sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, ki pa še ni izdan.

Pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče, ki tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zasledilo (350. člen Zakona o pravdnem postopku, katerega določbe se smiselno uporabljajo v tem zemljiškoknjižnem postopku - drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).