Jedro

Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 465.člena predvideva tudi preložitev naroka v sporu majhne vrednosti.

Pomanjkljivost, ker sodba ni bila razglašena takoj po koncu glavne obravnave ni procesna kršitev, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe po prvem odstavku 354.člena.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom po 21.členu ZIP, ki ga je vložila dne 6.3.1992, zahtevala od tožene stranke zamudne obresti zaradi zamude plačila dveh računov in razliko v znesku 1.120,00 sit, ki je bila po računu št 91362 premalo plačana ter stroške. Po ugovoru tožene stranke je tekel pravdni postopek po določilih za spor majhne vrednosti. Prvostopno sodišče je po opravljeni glavni obravnavi obdržalo v veljavi sklep o izvršbi opr.št. III Ig z dne 13.3.1992 za del glavnice v višini 1.484,00 sit spp, za sorazmerni del izvršilnih stroškov in dosodilo tožeči stranki še 1.552,20 sit pravdnih stroškov. V presežku, za glavnico v višini 4.290,00 sit spp in sorazmerni del izvršilnih stroškov, je prvostopno sodišče izvršilni sklep razveljavilo in zahtevek zavrnilo.

Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Pritožbeno sodišče v postopku pred sodiščem prve stopnje ni našlo bistvenih kršitev pravdnega postopka. Navedba pritožnice, da je tožbo šteti za umaknjeno, če tožnica ne pride na prvi narok, v obravnavani zadevi niso upoštevne, saj je substitut tožničinega pooblaščenca pristopil na obe obravnavi 4.2.1994 in 4.3.1994 ( podpis substituta na obeh razpravnih zapisnikih na list.št.13 in 17). Prav tako ni slediti pritožbenim navedbam, da je prvostopno sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ko je na predlog stranke preložilo glavno obravnavo. Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 465.člena predvideva tudi preložitev naroka v sporu majhne vrednosti, pomanjkljivost, ker sodba ni bila razglašena takoj po koncu glavne obravnave pa ni procesna kršitev, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe po prvem odstavku 354.člena.

Prvostopno sodišče je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi predloženih listin in veljavnih predpisov o zamudnih obrestih odločilo o zadevi. Tožnica v postopku na prvi stopnji ni predložila nikakršnih listin, s katerimi bi dokazala svoje trditve o predplačilih in neutemeljeno vtoževanih zamudnih obrestih. Takšna pritožbena izvajanja pa so neupoštevna, saj po določilu 467.člena ZPP v sporu majhne vrednosti ni dovoljena pritožba, ki, čeprav le smiselno, uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Dodati je še, da je prvostopno sodišče sicer zakonite zamudne obresti izračunalo prenizko, vendar v skladu s 374.členom ZPP sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.

Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke neutemeljena.Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilih členov 166/I in 154/I ZPP.