Jedro

Tožnik ni izkazal, da ima ustrezno informacijsko tehnologijo, ki zagotavlja stalno in varno podporo celotni funkciji potrošniškega kreditiranja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Urad RS za varstvo potrošnikov na podlagi 6. odstavka 24. člena Zakona o potrošniških kreditih – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 77/04 in 111/07, v nadaljevanju: ZPotK), 30. člena Zakona o državni upravi, 5. odstavka 6. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 86/04, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 132/06, 41/07, 64/08 in 63/09) ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju: ZUP) odločil, da se gospodarski družbi A. d.o.o., dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja odvzame. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je tožnik pri upravnem organu po zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu B.B. vložil zahtevek za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za eno lokacijo (C.). O tem zahtevku je bilo pozitivno odločeno z odločbo št. 323-262/2009-6, izdano 19. 9. 2009. Dne 21. 5. 2010 je Tržni inšpektorat RS, Območna enota Ljubljana, z dopisom obvestil Urad RS za varstvo potrošnikov, da je opravil inšpekcijski pregled v prostorih na naslovu C. z namenom, da bi ugotovili ali družba A. d.o.o. izpolnjuje tehnične pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Pri kontroli pisarniški prostori družbe A. d.o.o. v poslovnem objektu niso bili najdeni. Na podlagi ugotovitve je tržna inšpektorica poklicala na telefonsko številko družbe, katera je bila objavljena v Poslovnem registru. Oglasil se je g. B.B., ki tega dne prostorov ni pokazal, ker se ni nahajal v Ljubljani. Dne 13. 3. 2010 se je na podlagi vabila zglasil na Tržnem inšpektoratu g. B.B. in ni predložil nikakršnih dokazil o plačevanju stroškov glede poslovnih prostorov na naslovu C. iz leta 2009 in 2010. Podal je izjavo, da vse stroške plačuje družba Č. d.o.o.. Tudi tega dne ogled prostorov na naslovu C., ni bil mogoč. G. B.B. pa je podal izjavo, da družba A. d.o.o. v letu 2009 in v letu 2010 ni sklenila nobene pogodbe o storitvi potrošniškega kreditiranja. Pregled prostorov na naslovu C. je bil opravljen dne 18. 5. 2010, kjer se je ugotovilo, da ustrezna informacijska tehnologija ni na voljo. V Pravilniku za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati dajalec kreditov za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (Uradni list RS, št. 102/00, v nadaljevanju: Pravilnik) je določeno, da mora dajalec kredita izpolnjevati kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje. Organ se sklicuje na določilo 2. odstavka 5. člena Pravilnika. Šteje se, da je informacijska podpora ustrezna, če stalno in ob vsakem trenutku omogoča izračun efektivne obrestne mere skladno z zakonom, in da zagotavlja, da so potrošniku stalno in pravočasno na razpolago točni podatki o stanju dolga, tako da mu je omogočena izdelava obračuna obveznosti predčasnega odplačila kredita po 12. členu ZPotK in da Tržnemu inšpektoratu RS zagotavlja podatke za opravljanje nadzora po 25. členu ZPotK (zlasti o elementih, ki sestavljajo skupne stroške kredita, o efektivni obrestni meri in kreditnih posrednikih). Na podlagi ugotovitve, da gospodarska družba ne izpolnjuje tehničnih pogojev ter v skladu s 6. odstavkom 24. člena ZPotK, je Urad odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

V drugostopenjski odločbi je navedeno, da je tožnik podal pritožbo dne 10. 6. 2010 ustno na zapisnik. V njej navaja, da odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja ni bila pravilno izdana, ker 6. odstavek 24. člena ZPotK ne določa odvzema dovoljenja zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev. Navaja še, da sam kot odgovorna oseba tudi ni bil kaznovan v skladu z 12. točko 26. člena tega zakona.

Z drugostopenjsko odločbo je ministrstvo pritožbo zavrnilo. Pri inšpekcijskem pregledu v objektu na naslovu C., inšpektorica poslovnih prostorov gospodarske družbe A. d.o.o. ni našla. Glede na to je inšpektorica pritožnika poklicala po telefonu, in sicer na tel. številko, ki je bila objavljena v Poslovnem registru v zvezi z družbo A. d.o.o. in ga med drugim seznanila, da bo v poštnem predalčniku št. 74 na naslovu C. puščeno vabilo zanj. Iz dokumentov zadeve izhaja, da se je pritožnik dne 13. 5. 2010 na vabilo odzval in se zglasil v prostorih Tržnega inšpektorata, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: TIRS). Na zapisnik je podal izjavo, da ima gospodarska družba A. d.o.o. poslovne prostore na naslovu C., in sicer v drugem nadstropju. V prisotnosti pritožnika je bil dne 18. 5. 2010 opravljen tudi ogled teh prostorov, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je poslovni prostor družbe opremljen zgolj z mizami in 6 stoli. Na vprašanje inšpektorice glede informacijske tehnologije je pritožnik izjavil, da je računalnik trenutno v popravilu, pojasnil pa je tudi, da za družbo A. d.o.o. ne obstajajo nobene evidence, saj še ni bila sklenjena nobena pogodba (zapisnik TIRS, št. 0610-981/2010-8-30002 z dne 18. 5. 2010). Pritožnik v pritožbi, ki jo je ustno podal na zapisnik pri prvostopenjskemu organu, zgolj pavšalno zatrjuje nepravilnosti pri izdaji izpodbijane odločbe, ko navaja, da 6. odstavek 24. člena ZPotK ne določa odvzema dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev. Taki njegovi navedbi pa ni mogoče pritrditi. Iz določila 6. odstavka 24. člena ZPotK jasno izhaja, da lahko prvostopenjski organ imetniku odvzame dovoljenje tudi ob pozneje ugotovljenem neizpolnjevanju pogojev iz 1. odstavka 24. člena. V 1. odstavku tega člena pa je izrecno določeno, da mora vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja izpolnjevati tudi tehnične pogoje, te pa predpiše minister s Pravilnikom. V obravnavani zadevi torej ni nobenega dvoma o tem, da je bil prvostopenjski organ upravičen odvzeti gospodarski družbi A. d.o.o. dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja iz razloga, ker ta ne izpolnjuje več tehničnih pogojev za opravljanje teh storitev. Na odločitev pa tudi ne more vplivati dejstvo, da pritožnik ni bil kaznovan v skladu z 12. točko 1. odstavka 26. člena ZPotK, kot zmotno meni pritožnik. Za izdajo odločbe v skladu s 6. odstavkom 24. člena ZPotK namreč ni pogoj ugotovljena kršitev iz 12. točke, temveč le ugotovljena kršitev iz 1. do 7. točke in 11. točke 1. odstavka 26. člena ZpotK. Neizpolnjevanje prav teh pogojev pa je hkrati tudi vsebina prekrška iz 12. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK - „če pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, organizacijskih in tehničnih pogojev za dajanje kreditov (24. člen)“.

Tožnik toži na razveljavitev odločbe tožene stranke št. 323-262/2009-10 z dne 10. 6. 2010. Tožena stranka se sklicuje na 12. točko 1. odstavka 26. člena ZPotK, ki pravi, da „če pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojev za dajanje kreditov (24. člen)“. Tožeča stranka pa je že pri inšpekcijskem ogledu dne 18. 5. 2010, ki ga je opravila tržna inšpektorica (D.D.), podala izjavo, da družba A. d.o.o. ne posluje, kar je razvidno tudi iz rednih 6-mesečnih poročil Uradu RS za varstvo potrošnikov. V 12. točki 26. člena ZPotK pa je natančno opredeljeno, da mora imetnik pri poslovanju izpolnjevati kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje za dajanje kreditov, gospodarska družba A. d.o.o. pa evidentno ni v času inšpekcijskega ogleda in odvzema dovoljenja poslovala. Predlaga, da sodišče odločbo odpravi in zadevo vrne pritožbenemu organu v ponoven postopek, tožeča stranka pa zahteva povrnitev vseh stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da tožnik ni izkazal, da ima ustrezno informacijsko tehnologijo, ki zagotavlja stalno in varno podporo celotni funkciji potrošniškega kreditiranja v smislu 2. odstavka 5. člena Pravilnika. Med strankama je sporno, ali ima dejstvo, da je tožnik v upravnem postopku uveljavljal, da ne posluje oziroma ne ponuja kreditov v smislu ZPotK, vpliv na zakonitost in pravilnost odločbe. Do uveljavitve spremembe ZPotK (Uradni list RS, št. 11/2007) zakonska ureditev res ni izrecno urejala tega vprašanja, pri čemer pa je brez dvoma gospodarski subjekt moral izpolnjevati med drugim tudi tehnične pogoje, preden je začel ponujati kredite oziroma v času odločanja o (ne)izdaji dovoljenja. Sprememba ZPotK, objavljena v Uradnem listu RS, št. 11/2007, pa je izrecno uzakonila (v 2. odstavku 8. člena), da „organ lahko ob pozneje ugotovljenem neizpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena /.../ na predlog organa tržne inšpekcije imetniku odvzame dovoljenje.“ Določilo 1. odstavka 24. člena ZPotK, ki pravi, da kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja, predpiše minister in tehnični pogoj iz 2. odstavka 5. člena Pravilnika, zaradi katerega je organ tožniku odvzel dovoljenje, spada v okvir tehničnih pogojev iz 1. odstavka 24. člena ZPotK. Zato tožnik nima prav v ključnem tožbenem ugovoru in je torej brezpredmetno, ali je v relevantnem času ponujal finančne storitve ali ne. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1).