Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V pravnomočnem sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi vknjižene hipoteke ostale vpisane, zato je bilo zemljiškoknjižno sodišče dolžno po uradni dolžnosti izbrisati vse hipoteke. Prav tako je bilo dolžno izbrisati vse vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, ki pa se morajo izbrisati brez izjem, potem ko je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen.
I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi dopolnilni sklep sodišča prve stopnje.
II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
III. Predloga predlagatelja in družbe G. d. d. za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrneta.
1. Sodišče prve stopnje je z dopolnilnim sklepom sklenilo, da se sklep Okrajnega sodišča Dn. št. 14616/2006 in Dn. št. 7760/2006 z dne 17. 08. 2010 dopolni tako, da se v izreku doda II. točka, dosedanja II. točka pa se spremeni v III. točko. Prvo sodišče je z dopolnilnim sklepom odločilo, da se na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu Okrožnega sodišča St 211/2002 z dne 06. 03. 2006 ter sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 41/2006 z dne 23. 05. 2006 pri nepremičninah parc. št. 308/26, 308/27, 303/6, 303/7, 303/3, 308/29, 308/31, 303/5, 308/28 in 303/4, ki so vpisane v vl.št. 1162 k.o. M, last G. d.d., dovoli vknjižba izbrisa hipoteke in vknjižba izbrisa zaznambe izvršbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana pod Dn. št. 15221/2006 v korist prvopritožnic ter da se pri nepremičnini parc.št. 303/4 vl. št. 1162 k.o. M, parc.št. 303/16 vl. št. 878 k.o. M, parc.št. 303/19 vl. št. 874 k.o. M, vse last G. d.d., dovoli vknjižba izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve in vknjižba izbrisa hipotek, ki so bile vpisane v korist drugopritožnice.
2.Prvopritožnice vlagajo pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Izbris hipoteke je nezakonit, ker niti sklep Okrožnega sodišča z dne 06. 03. 2006, niti sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 23. 05. 2006 ne vsebujeta zemljiškoknjižnega dovolila za izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke. V kolikor je zemljiškoknjižno sodišče štelo kot podlago za izbris zaznambe izvršbe in hipoteke pod Dn. št. 15221/2006 sklep višjega sodišča, s katerim je bila razveljavljena 3. točka sklepa sodišča prve stopnje, je takšna pravna podlaga napačna in nezakonita. Izrek sklepa višjega sodišča z dne 23. 05. 2006 ne odreja izbrisa zaznambe izvršbe, niti hipoteke, ki so vpisane v korist pritožnic. Obrazložitev daje zemljiškoknjižnemu sodišču dovoljenje za takšen izbris, vendar je taka obrazložitev višjega sodišča napačna ter v nasprotju z ekonomsko logiko in osnovnimi pravili stvarnega prava, ki se nanašajo na zastavno pravico. Ni možno, da bi kupec za nepremičnine stečajnega dolžnika plačal kupnino v višini 507.566,00 EUR, ki so vredne 5.000.000,00 EUR, ne da bi hkrati prevzel obveznosti do stečajnega dolžnika, ki so se nanašale na te nepremičnine. Takšnega oškodovanja stečajne mase stečajni senat ne bi dovolil. 3. Drugopritožnica v pritožbi navaja, da je bila sklenjena kupoprodajna pogodba med stečajnim dolžnikom M. d.o.o. kot prodajalcem, G. d.o.o. (sedaj G skupina G d.d.) kot kupcem, MI. d.o.o. kot odstopnikom in A.V. d.d. kot hipotekarnim upnikom. V pogodbi obstaja zaveza, da kupec prevzame obveznosti stečajnega dolžnika do drugopritožnice v višini 2.371.018,00 EUR. A. ni izdala izbrisnih pobotnic za izbris hipotek in za izbris vpisov o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, zato je odločitev prvega sodišča napačna. Okrožno sodišče je v sklepu St 211/2002 z dne 16. 08. 2005 zavrnilo predlog kupca za izbris hipotek, enako tudi v sklepu St 211/2002 z dne 06. 03. 2006, kjer ni navedeno, da se hipoteke, ki so vpisane v korist drugopritožnice, izbrišejo.
4. Predlagatelj in družba G. d. d. (kupec) sta vložila odgovora na pritožbo, v katerih predlagata, da se pritožbi prvopritožnic in drugopritožnice zavrneta kot neutemeljeni, priglasila pa sta tudi stroške za odgovora na pritožbo.
5.Pritožbi nista utemeljeni.
6. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi. Pritožba prvopritožnic zatrjuje kršitve postopka, ki jih konkretno ne opredeli. Pritožbeno sodišče takšne pavšalne pritožbene trditve ne more preizkusiti, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.
7. V zemljiškoknjižnih zadevah velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da v zemljiškoknjižnem postopku sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Podlaga za vpis lastninske pravice na kupca ter izbris vknjiženih hipotek in prepovedi odtujitve in obremenitve sta sklep Okrožnega sodišča St 211/2002 z dne 06. 03. 2006 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 41/2006 z dne 23. 05. 2006 (sklepa). Prvi odstavek 96. člena ZZK-1 določa, da se za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikov, smiselno uporabljajo določbe 89. člena ZZK-1. Drugi odstavek 89. člena ZZK-1 pa določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovoli izbris vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja (1. točka drugega odstavka 89. člena ZZK-1), izbris vseh vknjiženih oziroma predznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve (3. točka drugega odstavka 89. člena ZZK-1) in izbris vseh vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu posebej določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo (2. točka drugega odstavka 89. člena ZZK-1).
8. Pritožbi zatrjujeta, da sta sklepa, izdana v stečajnem postopku nepravilna in da ne dajeta pravne podlage za izbris pravic, ki so vpisane v zemljiško knjigo v korist pritožnikov. Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati veljavnosti odločb, ki so izdane v stečajnih postopkih, zmotne pa so pritožbene trditve, da pravnomočni sklep o izročitvi nepremičnine kupcu ni pravna podlaga za izbris pravic, ki so vpisane v korist pritožnikov. V pravnomočnem sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi vknjižene hipoteke ostale vpisane, zato je bilo zemljiškoknjižno sodišče dolžno po uradni dolžnosti izbrisati vse hipoteke (2. točka drugega odstavka 89. člena ZZK-1)(1). Prav tako je bilo dolžno izbrisati vse vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, ki pa se morajo izbrisati brez izjem, potem ko je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen (3. točka 89. člena ZZK-1). Prvopritožnice zatrjujejo, da iz tretje točke sklepa stečajnega senata izhaja, da se hipoteke, vpisane v korist prvopritožnic, ne izbrišejo, ker tretja točka določa, da se ne dovoli izbris plombe v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča In 2001/00238-34 z dne 01. 07. 2002, vendar pritožba spregleda, da je bila navedena točka razveljavljena (2) in ni del pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
9. Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja pravilnosti odločitve sodišč v stečajnem postopku, saj za takšno postopanje nima zakonskih pooblastil. Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka pravnih dejstev, ki so pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati s katerimikoli dokaznimi sredstvi, podlaga so le listine, ki dokazujejo pridobitev ali prenehanje pravice, ki je predmet vpisa ali izbrisa (3). Pritožbeno sodišče zato ni presojalo utemeljenosti preostalih navedb pritožnic: da je kupec glede na kupnino, ki jo je plačal, moral prevzeti nepremičnine z vsemi bremeni, kar je bilo dogovorjeno v pogodbi, in da pritožnicam ločitvene pravice, ki so jim priznane v stečajnem postopku, dajejo pravico do popolnega plačila njihovih terjatev.
10. Ker pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni in ker prvo sodišče ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 353. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP).
11. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o dovolitvi vpisa.
12. V zemljiškoknjižnih postopkih vsak udeleženec sam krije stroške postopka, odgovora na pritožbo predlagatelja in kupca pa tudi nista bila potrebna, zato nosita sama stroške pritožbenega postopka.
(1) Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 155/2005. (2) Glej izrek sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 41/2006; priloga A 2. (3) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 925/2009.