Jedro

Notarski zapis je primeren za izvršbo, če iz njega izhajajo poleg upnika in dolžnika tudi višina denarne obveznosti dolžnika ter čas njene izpolnitve oziroma zapadlost obveznosti.

Če dejstvo neplačevanja kreditnih obveznosti ni sporno, zapadlost terjatve dokazuje notarski zapis, v katerem je bila med strankama dogovorjena zapadlost celotnega kredita v primeru neplačila enega mesečnega obroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi in naložilo dolžnici povrnitev izvršilnih stroškov v znesku 56.600,00 SIT z zakonskih zamudnih obresti od 6.5.2005. Takšen sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izpodbija dolžnica. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, saj je izvršbo dovolilo na podlagi nepopolnega predloga upnice. Upnica, ki je zapadlost celotnega kredita s pripadki utemeljevala s kršitvijo pogodbe o najemu kredita, je predlogu za izvršbo priložila le notarski zapis sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ki nima elementov iz 21. člena ZIZ, ni pa priložila posojilne pogodbe. Tako ni mogoče preizkusiti višine terjatve upnice oziroma slednja njene višine ni dokazala, saj iz sporazuma o zavarovanju denarne terjatve obveznost ni razvidna. Prav tako ni mogoče preveriti, ali je dolžnica prišla v zamudo. Posojilna pogodba med upnico in dolžnico ni veljavna, saj dolžnici ni bila izročena, poleg tega je tudi oderuška. Glede višine obveznosti pritožba navaja, da potrdila o vplačilih, predložena s strani dolžnice, izkazujejo bistveno več plačil, kot jih priznava upnica, višina mesečnega obroka iz sporazuma in obračuna upnice je različna, za obračun stroškov zavarovanja pa ni podlage. Glede na navedeno predlaga razveljavitev sklepa prvostopnega sodišča in napotitev strank na pravdo oziroma podredno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršilno sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi izvršilnega naslova in takšen izvršilni naslov je v skladu z II. odstavkom 17. člena ZIZ tudi izvršljiv notarski zapis. Kdaj je notarski zapis izvršljiv ureja 20. člen ZIZ, ki kot pogoja za njegovo izvršljivost določa, da je upnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo ter da je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa zapadla, pri čemer se zapadlost dokazuje z zapisnikom o poravnavi, notarskim zapisom, javno ali po zakonu overjeno listino oziroma če zapadlosti ni mogoče dokazati na zgoraj opisane načine, pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.

V konkretnem primeru je upnica izvršbo predlagala na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 250. členu ZIZ z dne 26.10.1999, sklenjenega med upnico in dolžnico, v katerem je dolžnica soglašala z njegovo neposredno izvršljivostjo (točka petič), v njem pa so navedeni tudi upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti, zato je takšen notarski zapis izvršilni naslov, ki je v smislu 21. člena ZIZ primeren za izvršbo. Iz njega namreč izhaja, da je dolžnica pri upnici najela posojilo v znesku 700.000 ATS, ki se ga je zavezala vrniti v 72 zaporednih mesečnih obrokih po 13.085 ATS, zapadlih v plačilo do vsakega 1. v mesecu, prvi obrok pa 1.12.1999, skupaj s pogodbenimi obrestmi, ki se obrestujejo po 9,25 % letni obrestni meri, v primeru zamude pa tudi zamudne obresti, letna obrestna mera katerih znaša 15,25 %. V primeru neplačila enega mesečnega obroka kredita je bila dogovorjena zapadlost v plačilo celotnega še neodplačanega kredita (točka četrtič). Notarski zapis je tako izvršilni naslov v smislu 20. in 21. člena ZIZ, ki je primeren za izvršbo, saj je njegova vsebina v skladu z zahtevami v teh zakonskih določilih, zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam o neprimernosti notarskega zapisa kot podlage za dovolitev izvršbe zoper dolžnico. Iz predlogu za izvršbo priloženega notarskega zapisa, ki je glede na njegovo vsebino izvršilni naslov, je namreč razvidna tako višina denarne obveznosti dolžnice, kot tudi čas njene izpolnitve oziroma zapadlost obveznosti. Glede na to, da dolžnica po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejstva, da je bil z njene strani zadnji obrok plačan dne 4.7.2003, torej več kot devet mesecev pred vložitvijo izvršilnega predloga, ne izpodbija oziroma ne zatrjuje kakršnih plačil po tem datumu, so pravilni zaključki prvostopnega sodišča, da iz notarskega zapisa, v katerem je bila med strankama dogovorjena zapadlost celotnega kredita v primeru neplačila enega samega mesečnega obroka, izhaja zapadlost terjatve upnice, prisilna izterjava katere je predlagana.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da potrdila o vplačilih, ki jih je predložila dolžnica, dokazujejo bistveno več vplačil, kot jih je v predlogu za izvršbo upoštevala upnica. Po pregledu zaprtja konta kreditnega računa št. ... (priloga A3) in potrdil o vplačilih (priloge B1 do B17), na katere se sklicuje dolžnica, je namreč pritrditi sodišču prve stopnje, da je upnica pri sestavi predloga za izvršbo glede višine dolga dolžnice upoštevala vsa plačila s strani dolžnice, ki izhajajo iz predloženih potrdil in se nanašajo na kredit št. ..., zaradi izterjave neplačanega dela katerega teče ta izvršilni postopek. Del potrdil pa se nanaša na kredit št. ..., ki ni predmet konkretnega izvršilnega postopka, zato takšnih dolžničinih vplačil prvostopno sodišče pravilno ni upoštevalo pri presoji višine terjatve, relevantne za predmetno izvršbo.

Trditve pritožbe o neveljavnosti posojilne pogodbe, o višini mesečnih obrokov ter o tem, da upnica ni imela pravne podlage za obračun stroškov zavarovanja, pomenijo nedovoljene pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje skladno s I. odstavkom 337. člena ne sme upoštevati pri svojem odločanju. Vsa ta dejstva dolžnica prvič navede šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar bi lahko bil edini razlog za obravnava takšnih novih dejstev v pritožbenem postopku.

Upoštevaje navedeno pritožba ni utemeljena, kar narekuje njeno zavrnitev in potrditev pravilnega sklepa prvostopnega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni najti kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Ker dolžnica s pritožbo ni bila uspešna, ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali v zvezi s pritožbo (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).