Jedro

Gre za spor o odškodnini zaradi škode, ki naj bi jo država oziroma njeni organi povzročili pri izvrševanju oblasti, in sicer o odškodnini v obliki plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej za spor o premoženjskih razmerjih fizične in pravne osebe, za katerega ni določena pristojnost specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, navedel, da je bil leta 1992 zaposlen pri K. V času neplačanega dopusta je odšel v Bosno in Hercegovino. Ob povratku dne 6. 12. 1992 mu je bil onemogočen vhod v Slovenijo. Republika Slovenija mu je nezakonito odvzela slovensko državljanstvo in bivanje, zaradi česar mu je 22. 5. 1992 prenehalo delovno razmerje. Šele kasneje je pridobil stalno bivališče, poteka pa tudi postopek za ponovno pridobitev slovenskega državljanstva. Predlagal je, da sodišče naloži toženi stranki, da mu vplača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 22. 5. 1992 dalje.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 7. 3. 2011 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi svoje odločitve se je sklicevalo na določbo 1c točke 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004).

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je v skladu s 24. in 25. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 24/99 in nadalj.) predlagalo Vrhovnemu sodišču, da odloči v sporu o pristojnosti. V predlogu med drugim navaja, da je socialni spor spor med nosilcem socialnih zavarovanj in posameznikom o pravici do in iz sistema socialnega zavarovanja, ki se začne, ko se posameznik ne strinja z dokončno odločitvijo nosilca iz sistema socialne varnosti in vloži tožbo. Predmet spora je odločitev nosilca socialne varnosti z dokončno upravno odločba oziroma škoda v okviru socialnega razmerja. V konkretnem primeru niso podani elementi socialnega spora, saj tožnik ne uveljavlja plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi zavarovalnega razmerja, temveč zahteva plačilo kot odškodnino od tožene stranke. Ta stranka tudi ne more biti stranka socialnega spora, saj sta stranki takšnega spora v primeru plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko samo nosilec tega zavarovanja in zavarovana oseba. Tožnik utemeljuje obveznost tožene stranke na ravnanju, za katerega ocenjuje, da je bilo nedopustno; ne gre za uresničevanje pravic na podlagi zavarovanja oziroma zavarovalnega razmerja ali za škodo iz takšnega razmerja.

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati tiste spore, za katere tako določa predvsem ZDSS-1. Pri tem je socialno sodišče pristojno za odločanje na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja, na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov ter na področju socialnih prejemkov (prvi odstavek 7. člena ZDSS-1). Na teh področjih je pristojno odločati tudi v socialnih sporih o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). Po navedeni določbi so torej socialna sodišča pristojna tudi za odločanje o povrnitvi škode v zvezi s področjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki po določbi 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 med drugim zajema odločanje o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o plačevanju prispevkov za takšno zavarovanje, o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in plačevanju prispevkov za takšno zavarovanje, o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, o priznanju in dokupu zavarovalne dobe, itd. Pristojnost delovnega sodišča je določena v 5. členu ZDSS-1, med drugim tudi v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

6. Tožnik v zvezi z zahtevkom, da tožena stranka zanj plača prispevke za (obvezno) pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od prenehanja delovnega razmerja pri K., to je od 22. 5. 1992 dalje, izhaja iz onemogočenega vhoda v Slovenijo, nezakonitega odvzema slovenskega državljanstva in dovoljenje za stalno bivanje, torej očitka nezakonitega delovanja organov tožene stranke in ne iz tega, da naj bi tudi po 22. 5. 1992 obstajala ena od zakonsko predvidenih zavarovalnih podlag za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s tem podlag za plačilo prispevkov po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj. ter ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.). Ob izostanku teh navedb oziroma zatrjevanju o nezakonitem delovanju državnih organov ter zahtevku za plačilu prispevkov kot posledici nezakonitega delovanja države in ne bivšega delodajalca ali zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne gre za (socialni) spor med zavarovancem oziroma upravičencem in zavezancem za plačilo prispevkov oziroma nosilcem obveznega zavarovanja.

7. To pa pomeni, da ne gre za socialni spor v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 niti za socialni spor o povrnitvi škode po drugem odstavku 7. člena istega zakona, saj se zahtevek za plačilo prispevkov (kot škode zaradi nezakonitega delovanja tožene stranka) ne nanaša na nobeno od področij iz prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. Spora tudi ni mogoče opredeliti kot delovnega spora o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem po 5. členu ZDSS-1. Gre torej za spor o odškodnini zaradi škode, ki naj bi jo država oziroma njeni organi povzročili pri izvrševanju oblasti, in sicer o odškodnini v obliki plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidko zavarovanje, torej za spor o premoženjskih razmerjih fizične in pravne osebe, za katerega ni določena pristojnost specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP).

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (1).

Op. št. (1): Okrožno sodišče bo moralo v nadaljevanju najprej ravnati po določbah 108. člena ZPP, v povezavi s 45. členom ZPP.