Jedro

Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo A.A. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbi (brez številke) z dne 2. 11. 2010 in 3. 10. 2010, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja. Odločala je ponovno, na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 363/2011 z dne 11. 4. 2012. 2. V ponovljenem postopku je presodila, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana odločba organa z dne 2. 11. 2010 v 2. točki izreka odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 31 dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: - seznam z imeni in priimki vseh 84 zaposlenih skupaj z bruto stroškom z dodatki, ki jih je posameznik prejel v letu 2009; - najave za opravljeno pedagoško delo v študijskem letu 2008/2009 in 2009/2010 za vse zaposlene v letu 2009; - seznam z imeni in priimki vseh 84 zaposlenih v letu 2009, skupaj z datumom nastopa delovnega razmerja oziroma javne funkcije; - formalni vpis delovnih nalog po delovnem mestu za vse zaposlene v letu 2009. V 2. točki je odločila, da se izpodbijana odločba organa z dne 3. 11. 2010 v 2. točki izreka odpravi. V 3. točki, da posebni stroški v postopku niso nastali.

3. Iz obrazložitve izhaja, da je prosilec organu na podlagi prve alineje 6. člena tretjega odstavka ZDIJZ posredoval zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, s katero je zahteval naslednje podatke za leto 2009: - ime in priimek javnega uslužbenca oziroma upravljalca javne funkcije, - skupni bruto strošek z dodatki, ki jih ta oseba prejela v letu 2009, - formalni opis delovnih nalog, ki jih je opravljala v letu 2009, - poročilo, kaj je ta oseba delala in naredila v letu 2009, - informacijo, da je ta oseba nastopila delovno razmerje oziroma javno funkcijo, - znesek vseh finančnih prilivov iz javnih sredstev v letu 2009, - informacijo, kolikšen odstotek vseh prihodkov Pravne fakultete so v letu 2009 sestavljali finančni prilivi iz javnih sredstev. Organ je presodil, da je zahtevi prosilca potrebno ugoditi za posredovanje naslednjih podatkov: - znesek vseh finančnih prilivov iz javnih sredstev v letu 2009, informacijo, kolikšen odstotek vseh prihodkov Pravne fakultete so v letu 2009 sestavljali finančni prilivi iz javnih sredstev. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. 4. Tožena stranka se je v izpodbijano odločbi opredelila do pojma in obstoja informacij javnega značaja, zavzela je stališče do kriterija materialne oblike, opredelila se je do stranskih udeležencev v postopku, predvsem pa je presojala, ali so v obravnavanem primeru podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem se je opredelila tudi do stališč organa v odločbi prve stopnje.

5. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo tožene stranke ne strinja in predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. V tožbi navaja, da v celoti ugovarja ugotovitvam in argumentom v izpodbijani odločbi. Meni, da podatkov iz kadrovske evidence, ki jih vodi tožeča stranka, ni mogoče razlikovati na tiste, ki se nanašajo na dejavnost, ki ni javna služba. Zahtevani podatki prosilca v delu, ki se nanašajo na seznam imen in priimkov vseh zaposlenih z bruto stroškom dela, ki jih je posameznik prejel v letu 2009, so v kadrovski evidenci vodeni tako, da je vir prihodkov vsakega posameznika sestavljen tako iz dela javnih proračunskih sredstev kot iz dela sredstev, katere pridobiva Pravna fakulteta iz javnih sredstev. Opozarja tudi, da je pri tem potrebno upoštevati ustavno pravico, opredeljeno v drugem stavku prvega odstavka 38. člena Ustave RS. Ugovarja tudi trditvi tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožeči stranki v postopku na prvi stopnji ne bi bilo treba pritegniti v postopek delavcev fakultete, na katere osebne podatke se odločitev nanaša. Upoštevati je potrebno tudi, da zahteva prosilec določene osebne podatke za vse javne uslužbence, ki so med seboj povezani in strukturirani. Prosilec bi te podatke lahko v nadaljevanju obdeloval in na enak način, zbiral te ali tudi druge osebne podatke za vsako leto vseh zaposlenih na Pravni fakulteti. Poudariti je potrebno tudi, da želi prosilec navedene podatke v elektronski obliki, kar jasno kaže na namen njihove nadaljnje obdelave. Opozarja na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-238/99 z dne 9. 11. 2011, kjer je navedlo, da je ustavno varstvo osebnih podatkov zagotovljeno kot poseben vidik zasebnosti. Nadalje navaja, da je zakon, s katerim se posega v varstvo osebnih podatkov, skladen z ustavo le, če jasno določa namen zbiranja, vodenja in obdelovanja osebnih podatkov, natančno določa, katere podatke lahko zbira, vodi in obdeluje določen subjekt, kateri subjekt je to in koliko časa jih lahko zbira, vodi in obdeluje. Nobene od teh zahtev tretji odstavek 6. člena ZDIJZ ne izpolnjuje. Zato vztraja, da navedeni zakon ni pravna podlaga za prenos celotnih strukturiranih baz osebnih podatkov drugi osebi, s katero ta oseba mimo izpolnjevanja zahtev 38. člena Ustave pridobi pravico voditi, obdelovati in nadalje uporabljati te osebne podatke.

6. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo ne strinja s stališči tožeče stranke in jih v celoti prereka. V obširnem odgovoru na tožbo med drugim izpostavlja, da je javnost podatkov, ki jih zahteva prosilec, določena že z zakonom in osebna privolitev posameznika na posredovanje ali neposredovanje teh podatkov ne more vplivati. Iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da izjema varovanih osebnih podatkov za javne uslužbence v povezavi z opravljanjem njihovega dela ne pride v poštev.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali osebni podatek v povezavi s podatki o uporabi javnih sredstev predstavlja izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej informacijo, ki je javnosti dostopna. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožena stranka je svojo odločitev natančno in obširno obrazložila, z razlogi le te se sodišče strinja in jih v izogib ponavljanju ne ponavlja v svoji sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

9. Tožbeni ugovori niso utemeljeni.

10. Iz določbe prvega odstavka 38. člena ZSPJS ne izhaja, da bi morala biti ime in priimek javnega uslužbenca javno dostopna. To določilo sicer res izrecno ne določa, da so javnosti dostopni podatki poimensko določenega javnega uslužbenca o delovnem mestu, nazivu ali funkciji itd., vendar pa je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno, koliko ima posamezni poimensko navedeni javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju. To, da je mišljeno, da je za posameznika poimensko mišljena javna dostopnost podatkov iz 1. odstavka 38. člena ZSPJS, izhaja tudi iz tega, ker so eden od teh podatkov tudi razni dodatki, kot tudi del plače za delovno uspešnost, to dvoje pa se ne more nanašati na delovno mesto, naziv oziroma funkcijo, ki bi ga zasedala neka nedoločljiva oseba, temveč le na tako delovno mesto, ki ga že zaseda konkretna oseba z imenom in priimkom. Šesti odstavek 38. člena ZSPJS pa pomeni zgolj to, da če se posreduje podatek o celotni bruto plači, potem je tu vštet tudi dodatek za delovno dobo, vse skupaj seveda brez odbitkov, medtem ko se pri prošnjah za podatke o posameznih delih plače ne sme posredovati podatka o dodatku za delovno dobo, kot to izhaja iz 1. odstavka 38. člena ZSPJS. Čeprav v 6. odstavku 38. člena ZSPJS piše, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca, v 1. odstavku pa je določeno, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu itd., in torej v 1. odstavku ni navedena beseda „individualni“, sodišče meni, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa. 11. Neutemeljene so tudi navedbe tožeče stranke, da bi morala tožena stranka k postopku pritegniti osebe, katerih pravice ali pravne koristi bi bile ogrožene z izdano odločbo. Glede na to, da je po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ zavezanec po ZDIJZ dolžan pokazati prosilcu podatke, ki so predmet tega spora, prizadete stranke, na katere se podatki nanašajo, ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi.

12. Sodišče tudi pritrjuje stališču tožene stranke, da je po ZDIJZ nepomembno, kakšne motive posamezni prosilec zasleduje z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, saj prosilcem ni potrebno izkazati pravnega interesa.

13. Kot je zgoraj navedeno, je odločitev tožene stranke pravilna, ker je pravilno uporabila določilo 1. odstavka 38. člena ZSPJS ter 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zahtevek o povrnitvi stroškov postopka, saj 4. odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.