Jedro

Pri odločanju o prekinitvi postopka je potrebno upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dovolilo nasprotno izvršbo (I. točka izreka), v skupno obravnavanje združilo pravdni zadevi, ki se vodita pod P 151/2021 in P 18/2024, ter odločilo, da se odslej vodita pod P 151/2021 (II. točka izreka), in še odločilo, da se pravdni postopek P 151/2021 prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi (Okrožnega sodišča) P 235/2023 (III. točka izreka).

2.Tožena stranka, po nasprotni tožbi tožeča stranka (v nadaljevanju: toženec) po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Uvodoma navaja, da je odločitev sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja v drugi pravdni zadevi P 235/2023 v nasprotju z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Glavno vodilo pri odločanju o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je v ravnanju po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter v upoštevanju pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu sodišču zlasti, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena, saj prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku. Če je zadeva že zrela za razsojo, prekinjanje postopka ni ekonomično in smotrno ter ni v prid načelu pospešitve postopka (sklep VSC 340/2012 z dne 20. 3. 2013). Predmetni postopek se je pričel z vložitvijo tožbe v letu 2021, torej je sam postopek v teku že tri leta. Postopek P 235/2023 je bil šele začet, in sicer je bil konec leta 2023 vložen odgovor na tožbo, zato razpisa naroka, še manj pa odločitve, ni pričakovati v kratkem. Zato je v nasprotju z načelom hitrosti postopka, da sodišče že več let trajajoči postopek prekine do pravnomočne odločitve drugega postopka, ki se je šele začel. Slednje bi med drugim tudi predstavljalo zlorabo pravic, saj bi dejansko omogočalo strankam, da zavlačujejo odločitev v posameznem postopku z vlaganjem vedno novih tožb, ki bi bile zgolj v posredni povezavi s prvotnim postopkom. Navaja tudi, da odločitev sodišča v pravdni zadevi P 235/2023 glede ničnosti Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev sodišča v predmetni zadevi, kjer tožnik zahteva vračilo plačanih denarnih zneskov tožencu v obdobju od 23. 4. 2021 do julija 2021. Zatrjevano neupravičenost plačil tožnik utemeljuje z zakonitim zastopstvom tožnika in posledično upravičenostjo A. A. za izvajanje plačil v navedenem časovnem obdobju. Doslej tožnik ničnosti Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 ni zatrjeval. Sporna plačila tudi ne temeljijo na navedeni pogodbi, temveč na Dogovoru z dne 6. 6. 2016 in na njem temelječih Aneksih 1, 2, 3, in 4, njihova zakonitost pa ne predstavlja predmeta kakšnega drugega sodnega postopka. Obširno pojasnjuje, da ni izkazane pravne koristi tožnika za ugotavljanje ničnosti navedene pogodbe, da le-ta ni pravno veljavno sklenjena in je neobstoječa, zato ne more biti nična, da so bili računi tožniku izstavljeni na podlagi navedenega dogovora in navedene pogodbe skupaj z aneksi, vendar le za pravno svetovanje, navedeni dogovor sam pa za storitev zastopanja. Zgolj pisni dogovor s stranko o višjem plačilu za njegovo delo, ko odvetnik zastopa stranko po uradni dolžnosti ali po odločbi Bpp, ima predpisano ničnostno sankcijo. Toženec ni zastopal tožnika niti po uradni dolžnosti, niti po odločbi Bpp. Pravni temelj izvedenih plačil je tako podan, je veljaven ter zakonit, saj je posamezni račun toženec kot odvetnik bil po opravljeni storitvi na podlagi kogentnih določb Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv) in Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) dolžan izdati, tožnik pa ga plačati. Ustava RS, Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in ZOdv predstavljajo temelje za izdajo računov, Dogovor pa je samo merilo višine vrednosti (točke), po kateri se zaračunava opravljena storitev zastopanja. Pogodba o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 je neobstoječa, le skupaj z navedenimi aneksi pa je veljavno sklenjena od leta 2016, ko jo je (skupaj z aneksom št. 2) naknadno z aneksom št. 3 odobril Sodin kot zakoniti zastopnik tožnika, in vsebuje ustrezno opozorilo, ki ga kot obvezno sestavino določa OT. Dogovor o povišani ceni (preko OT) je ničen, ko gre za kombinacijo pisnega dogovora odvetnika s stranko, ki ga zastopa po uradni dolžnosti ali po odločbi Bpp (kot to določa peti odstavek 17. člena ZOdv), sicer pa noben zakon takšne sankcije ne določa. Če bi bila pogodba izpodbojna, pa ni, je tožnik s takšnim zahtevkom prekludiran. Tožnik se zaveda, da tudi eventualna ničnost kakšnega pogodbenega določila nima učinka ničnosti celotnega (takega) pravnega posla.

4.3. Tožeča stranka, po nasprotni tožbi tožena stranka (v nadaljevanju: tožnik) v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo pritrjuje pritožbenim navedbam toženca, da bi se s prekinitvijo pravdnega postopka poseglo v pravico do sojenja v razumnem roku, s tem pa v ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS. Pritrjuje tudi pritožbenim navedbam, da odločitev sodišča v pravdni zadevi P 235/2023 glede ničnosti Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev sodišča v predmetni pravdni zadevi. Tudi če bi šlo za predhodno vprašanje, prekinitev pravdnega postopka ne bi v ničemer pripomogla niti k ekonomičnosti niti k učinkovitosti tega postopka. Predlaga, da pritožbeno izpodbijano III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, katero naj pravdni postopek nadaljuje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.4. Pritožba je utemeljena.

6.5. Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 13. člena ZPP). Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP).

7.6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama v zadevi Okrožnega sodišča P 235/2023 v teku postopek, primarno zaradi ugotovitve ničnosti Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 ter plačila 221.686.18 EUR s pripadki, podredno zaradi ugotovitve ničnosti določila 3. člena Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 ter plačila 221.686,18 EUR s pripadki. Zaključilo je, da odločitev sodišča v pravdnem postopku P 235/2023 glede ničnosti navedene Pogodbe predstavlja predhodno vprašanje za odločitev sodišča v obravnavanem pravdnem postopku, zato je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, in je na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve sodišča v pravdni zadevi P 235/2023.

8.7. Sodišče prve stopnje je pravdni postopek prekinilo zgolj z obrazložitvijo, da odločitev v pravdni zadevi P 235/2023 o ničnosti Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 predstavlja predhodno vprašanje v pravdni zadevi P 151/2021, s tem pa po oceni sodišča druge stopnje svoje odločitve ni ustrezno vsebinsko in zadostno obrazložilo, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

9.8. Toženec utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je potrebno pri odločanju o prekinitvi postopka upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče mora pojasniti, zakaj samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, predvsem pa mora navesti, kako bo prekinitev postopka prispevala k hitrejši in enostavnejši rešitvi predhodnega vprašanja z vidika ekonomičnosti in smotrnosti ter kako bo prekinitev postopka vplivala na pravico strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Potrebno je upoštevati, v kakšni fazi je posamezen postopek, ter opraviti celovito presojo vseh odločilnih okoliščin, ki lahko vplivajo na končno rešitev spora. Sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja sploh ni presojalo, čeprav bi, kot že pojasnjeno, tovrstno celovito presojo moralo opraviti. Sklep v tem delu nima nobenih razlogov o odločilnih dejstvih in ga iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.

10.9. Poleg tega sodišče prve stopnje, ob 1. točki obrazložitve, da tožnik v pravdni zadevi P 151/2021 zahteva od toženca povrnitev zneska, ki naj bi ga toženec prejel brez pravnega temelja in neupravičeno, in sicer 21 plačil v časovnem obdobju od 30. 4. 2021 do 7. 7. 2021, in da toženec (tožnik po nasprotni tožbi) v pravdni zadevi P 18/2024 zahteva od tožnika (toženca po nasprotni tožbi) povrnitev zneska iz naslova Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012 in pripadajočih aneksov, ni z ničemer obrazložilo svoje ocene, zakaj in kako vprašanje ničnosti Pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2023 predstavlja predhodno vprašanje v obravnavanem pravdnem postopku, zaradi česar sklep nima razlogov o teh odločilnih dejstvih in ga tudi iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.

11.10. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi toženca ugodilo, izpodbijano III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena v zvezi s 366. členom in prvim odstavkom 354. člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje pritožbeno izpodbijano odločitev razveljavilo iz že zgoraj navedenih razlogov, ni presojalo nadaljnjih pritožbenih navedb.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.