7. 6. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, na seji 7. junija 2012

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti tretjega odstavka 301. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 19. in 20. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 102/01, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08 in 22/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Skupina sedemintridesetih poslank in poslancev Državnega zbora je 23. 3. 2011 vložila zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti v izreku navedenih določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in Sodnega reda. Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju s 14., 15., 24., 39. in 153. členom Ustave, izpodbijani določbi Sodnega reda pa tudi s 301. členom ZKP.

Po prvem odstavku 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tretjina poslancev Državnega zbora. V tej zadevi je torej upravičeni predlagatelj ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na obstoj procesnih predpostavk, kar velja tudi za procesno predpostavko upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Postopek, začet z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila. Tudi v teh postopkih je predlagatelj dominus litis postopka – in to ne le ob vložitvi zahteve, temveč tudi v nadaljevanju postopka.

V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki so poslanski mandat izvrševali v mandatnem obdobju Državnega zbora 2008–2011. To mandatno obdobje se je izteklo 21. 12. 2011, ko se je po volitvah, ki so potekale 4. 12. 2011, konstituiral nov Državni zbor. Z dnem konstituiranja novega Državnega zbora je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj postopka pred Ustavnim sodiščem.[2] V takšnem primeru Ustavno sodišče zahtevo zavrže. Tako je Ustavno sodišče odločilo že s sklepom št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34).[3] Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, je treba tudi v tej zadevi zahtevo zavreči, ker upravičeni predlagatelj ne obstaja več.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

Opombe

[1]Izjemi sta razširitev postopka po 30. členu in drugem odstavku 59. člena ZUstS.

[2]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le dvajsetim podpisnikom zahteve. Od teh jih je pet prevzelo funkcije v Vladi Republike Slovenije, zato ne opravljajo funkcije poslanca.

[3]Enako tudi v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-169/08 z dne 22. 10. 2009, št. U-I-279/10 z dne 19. 1. 2012, št. U-I-112/11 z dne 19. 1. 2012 in št. U-I-82/10 z dne 9. 2. 2012, Uradni list RS, št. 30/12.