Jedro

Ni podlage za izrek predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND, saj ni izkazana takšna intenziteta ogroženosti otroka, ki bi utemeljevala popolno prekinitev stikov med nasprotnim udeležencem in sinom. Ukrep omejitve stikov dečku nudi zadostno varstvo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 238,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Kranju je zavrnilo predlog, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepove (1) navezovanje/izvajanje osebnih in neosebnih stikov s sinom A. A., (2) zadrževanje na razdalji, manjši kot 300 m od naslova otrokovega bivališča in njegove osnovne šole ter (3) vzpostavitev kakršnega koli srečanja z otrokom (I. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca nosita vsak svoje stroške (II. točka izreka).

2.Predlagateljica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42 členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 22a. členom ZPND. Pritožbeno sodišče naj v celoti ugodi predlogu za izrek ukrepov in nasprotnemu udeležencu naložil v plačilo njegove stroške. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje drugemu sodniku.

Predlagateljica v pritožbi zatrjuje, da je otrok ogrožen; ogroženost je obstajala že na dan 15. 10. 2025, ko je prišel k njej in ga je zaščitila. Otrok je žrtev očetovega psihičnega in fizičnega nasilja. Odločitve sodišča se ne da preizkusiti, saj je napravilo zaključke o dejanskem stanju, ki nima podlage v listinah. Dejstvo, da je 21. 1. 2026 v zadevi II N 35/2026 vložila predlog za spremembo obstoječega izvršilnega naslova in začasno odredbo, za obravnavano zadevo ni pomembno. Predlog po določbah ZPND je vložila 1. 12. 2025 in sodišče bi moralo o njem odločati hitro. Poudarja, da se varstvo otroka po Družinskem zakoniku (DZ) in ZPND ne izključujeta. Temu pritrjuje sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2002/2025 s 13. 11. 2025. Že sama ugotovitev sodišča, da nasprotni udeleženec otroka tepe, utemeljuje izrek predlaganih ukrepov. Telesno kaznovanje otrok je glede na določbo 3a. člena ZPND prepovedano. Ni res, da je komunikacija vir težav med dečkom in očetom. Ogroženost otroka izhaja tudi iz mnenja CSD. Oče uvidov v svoja ravnanja nima. Otrok je več osebam ob različnih prilikah potrdil, da ga oče tepe.

Pritožnica v pritožbi izpostavlja več poročil osnovne šole, v katerih je zaznana dečkova čustvena in vedenjska stiska ter potreba po dodatni strokovni pomoči. Pritožnica poudarja, da stiki otroku - dokler se izvršuje psihično in fizično nasilje - niso v korist. Nedopustno je razlogovanje sodišča o sprejemljivosti nasilja, če se izvršuje v manjšem obsegu. Stališče sodišča, da naj bi bilo fizično in telesno kaznovanje ter psihično nasilje vzgojni prijem, koristen za otroka, je neprimerno. Kaže na nerazumevanje namena določb ZPND in načela varovanja največje koristi otroka.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu, ki se je nanjo odzval z odgovorom. Predlagal je njeno zavrnitev in priglasil stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca sta starša 11-letnega A. A. Pri Okrožnem sodišču v Kranju sta 24. 3. 2021 sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da se jima A. A. zaupa v skupno varstvo in vzgojo ter da z vsakim staršem preživi izmenjaje po teden dni. Predlagateljica zatrjuje, da je bil deček pri očetu deležen fizičnega in psihičnega nasilja.

6.Namen sodnega postopka po ZPND je v začasni ureditvi razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja. Pomembnost in občutljivost varovane dobrine narekuje nujnost hitrega postopanja, zato je znižan dokazni standard in dana možnost izreka ukrepov brez predhodne izjave povzročitelja nasilja.

7.Pritožbeno sodišče v celoti sprejema argumentacijo, izhajajočo iz izpodbijanega sklepa, da ni podlage za izrek predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni izkazana takšna intenziteta ogroženosti otroka, ki bi utemeljevala popolno prekinitev stikov med nasprotnim udeležencem in sinom.

8.Pritožbeno sodišče izraža ničelno toleranco do kakršnekoli oblike nasilja. Ni dvoma, da so bili določeni vzgojni prijemi nasprotnega udeleženca neustrezni. Oče se je posluževal neprimernih vzgojnih metod in je na sina - morda v želji po njegovem discipliniranju in doseganju boljšega učnega uspeha - neustrezno pritiskal. To je zaznalo in v izpodbijanem sklepu ustrezno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje. Ni res, da je takšno očetovo ravnanje ocenilo kot vzgojni prijem, koristen za otroka.

9.Vendar pa ni izkazano, da bi oče nad sinom kontinuirano izvajal nasilna dejanja. Deček od 15. 10. 2025, ko je odšel k mami, ni imel več (osebnih) stikov z očetom. Mati je 21. 1. 2026 vložila predlog za spremembo obstoječega izvršilnega naslova, hkrati pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Iz odgovora na pritožbo izhaja, da je sodišče po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo in znova vzpostavilo stike med očetom in dečkom, ki začasno potekajo v zmanjšanem obsegu - ob torkih in četrtkih v trajanju dveh ur.

10.Zgoraj izpostavljene okoliščine pritrjujejo razlogovanju sodišča, da oče dečka ne ogroža v takšni meri, da bi bi bil potreben izrek predlaganih ukrepov iz 19. člena ZPND. Nasprotno, tudi mnenje CSD z 18. 12. 2025 nakazuje, da je deček ogrožen (predvsem) zaradi visoko konfliktnega odnosa med staršema in njune nesposobnosti vzpostaviti konstruktivno komunikacijo. Ni dvoma, da je očetov odnos do A. A. neprimeren in da so podani razlogi za novo ureditev stikovanja, pa tudi za vključitev očeta oziroma obeh staršev v ustrezne oblike strokovne pomoči. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na okoliščine, ki so bile zgoraj izpostavljene, za preseganje nastale situacije mnogo primernejši izrek ukrepov za varstvo koristi otroka po DZ. Z njimi bo mogoče dečka zaščititi na bolj ustrezen način.

11.Tudi pritožbeno izpostavljena poročila šole ne izkazujejo nujnosti izreka ukrepov po ZPND. Čustvene in vedenjske stiske ter potreba po dodatni šolski strokovni pomoči niso nujno pokazatelj nasilja, ampak so (lahko) odraz visoko konfliktnega odnosa med staršema, ki se mu mora otrok prilagajati. V opisanih okoliščinah bo po presoji pritožbenega sodišča ukrep omejitve stikov dečku nudil zadostno varstvo. Da je temu tako, izhaja tudi iz zapisov pogovorov, ki jih je CSD z dečkom opravil 16. 2. 2026 in 3. 3. 2026. Čeprav sta bila pogovora opravljena po izdaji izpodbijanega sklepa, imata pomembno težo. Izkazujeta namreč, da se situacija umirja in da deček znova vzpostavlja odnos z očetom.

12.Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj pojasnjeno pritožbo zavrnilo, saj tudi ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

13.Sodišče v družinskih postopkih o stroških odloča po prostem preudarku (8. odstavek 22a. člena ZPND). Predlagateljica s pritožbo ni uspela, nasprotni udeleženec pa je v odgovoru na pritožbo izpostavil okoliščine, relevantne za presojo pravilnosti odločitve. Njegovi stroški znašajo 238,92 EUR (320 točk za odgovor na pravno sredstvo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV). Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 1. odstavku 299. člena in 378. členu Obligacijskega zakonika (OZ).

-------------------------------

1