Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da delo ni bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, je bila dolžna prevzeti delo, tožeča stranka pa je upravičena do plačila (641. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati 82.451,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in stroške tožeče stranke v višini 3.799,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka sodelovala z gospodarsko družbo A. d. o. o. na podlagi podjemne pogodbe št. 1/2018. Družba A. d. o. o. je toženi stranki v zvezi z opravljenim delom izdala pet računov. Nato je dne 18. in 25. 10. 2018 s tožečo stranko sklenila dve pogodbi o odstopu terjatev, s katerima je na tožečo stranko prenesla terjatve, izvirajoče iz teh petih računov. Tako družba A. d. o. o. (odstopnik terjatve) kot tožeča stranka (prevzemnik terjatve) sta toženo stranko o odstopu terjatev obvestili. Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo tožena stranka do konca meseca oktobra 2018 plačala cca. 2.000,00 EUR. Tožena stranka je nato dne 30. 10. 2018 in 30. 11. 2018 tožeči stranki plačala dvakrat po 500,00 EUR. V postopku na prvi stopnji je tožena stranka izrecno prerekala obstoj cediranih terjatev. Trdila je, da družba A. d. o. o. ni odpravila napak in tako ni dokončala del, zato jih tožena stranka v skladu s 641. členom Obligacijskega zakonika (OZ) ni bila dolžna prevzeti, A. d. o. o. pa ne zahtevati plačila (tretji odstavek 642. člena OZ).

5. Neutemeljeno pritožba navaja, da sodišče prve stopnje sodbe ne bi smelo opreti na izdane račune, saj zaradi pomanjkljivosti izvajalca A. d. o. o. nimajo pravne podlage. Sodišče prve stopnje je namreč ocenilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z zatrjevanimi napakami, saj ni specificirala neopravljenih del oziroma del, ki so bila obremenjena z napako, ter substancirala dokaznih predlogov v zvezi z neodpravljenimi napakami, prav tako ni predložila Pogodbe, iz katere izhajajo obveznosti izvajalca A. d. o. o. Pritožba navedenih zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbija. Navaja zgolj, da poziva za izročitev Pogodbe ni prejela, s Pogodbo pa zaradi težkih razmer trenutno ne razpolaga in poziva tožečo stranko, da jo predloži. Navedene pritožbene navedbe so prepozne (prvi odstavek 337. člena ZPP), pa tudi neutemeljene oziroma premalo konkretizirane. Zgolj težke razmere, ki jih tožena stranka podrobneje ne pojasni, ne opravičujejo dejstva, da listine ni predložila, niti ne omogočajo morebitne uporabe prvega odstavka 227. člena ZPP, ki daje sodišču možnost, da na predlog stranke zahteva od druge stranke, naj listino predloži. Prav tako ne drži, da tožena stranka ni prejela poziva sodišča prve stopnje na predložitev listine in z njim ni bila seznanjena. Sklep materialnega procesnega vodstva (II Pg 293/2019 z dne 10. 6. 2021, list. št. 77 - 82), v katerem je sodišče prve stopnje toženo stranko med drugim pozvalo na predložitev pogodbe št. 1/2018 (list. št. 78), je bil toženi stranki vročen 11. 6. 2021 (vročilnica pripeta list. št. 85).1

6. Pritožnica navaja tudi, da za izdajo vtoževanih računov niso izpolnjeni pogoji, saj iz navedb pogodbe in zakonskih določil izhaja, da se ob primopredaji zahteva zapisnik, ki pa zaradi nekvalitetne izvedbe in napak pri montaži ni bil nikoli narejen, prav tako niso bile izdane zaključne situacije. OZ sicer določa, da je naročnik dolžan prevzeti delo, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla (641. člen OZ), kar je pogoj, da podjemnik pridobi pravico do plačila (tretji odstavek 642. člena OZ). Vendar OZ v zvezi s prevzemom izrecno ne omenja posebnega primopredajnega zapisnika ali izdanih zaključnih situacij. Pritožbene navedbe, da je izdelavo primopredajnega zapisnika in izdane zaključne situacije zahtevala Pogodba, pa je tožena stranka prvič podala šele v pritožbi, pri čemer ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku na prvi stopnji. Te navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nedovoljene pritožbene novote predstavljajo tudi pritožbene navedbe o tem, da sodišče ni upoštevalo zakonsko določenih zadržanih sredstev, ki so bila določena v Pogodbi.

7. Ker je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da delo ni bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, je bila dolžna prevzeti delo, tožeča stranka pa je upravičena do plačila (641. člen OZ). Glede na to, da sam prenos terjatev na tožečo stranko ni bil sporen, tožena stranka pa ni ugovarjala višini tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bila toženi stranki kršena pravica do kontradiktornosti, s tem ko sodišče prve stopnje ni ugodilo njenem predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po ZPP, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje sledeče. Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (115. člen ZPP). Neutemeljeno pritožba navaja, da je ostalo nejasno, zakaj sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožene stranke za prestavitev glavne obravnave, za katero naj bi zaprosila pravočasno, zaradi oddaje prošnje za brezplačno pravno pomoč. Sodišče prve stopnje je v točki 6 izpodbijane sodbe ustrezno pojasnilo, zakaj predlogu tožene stranke ni ugodilo. Sodišče prve stopnje je vabilo toženi stranki na prvi narok dne 7. 12. 2021 vročilo dne 11. 6. 2021 (šest mesecev prej). Tožena stranka je zahtevo za brezplačno pravno pomoč vložila šele 25. 11. 2021 (slaba dva tedna pred razpisanim prvim narokom). Pritožbeno sodišče zato pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da navedeno ravnanje tožene stranke ne pomeni upravičenega razloga za preložitev naroka. Hkrati dodaja še, da je prejšnji pooblaščenec tožene stranke sodišče prve stopnje o odpovedi pooblastila obvestil že v letu 2019 (po vložitvi prve pripravljalne vloge). Tožena stranka je torej že takrat vedela, da je konkretni postopek v teku in da nima pooblaščenca. Ob zadostni skrbnosti bi za brezplačno pravno pomoč tako lahko zaprosila že prej, tako da preložitev naroka niti ne bi bila potrebna.

9. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o stroških odpadla.

1 Iz spisa sicer res izhaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki oziroma njenemu nekdanjemu pooblaščencu najprej poslalo sklep II Pg 293/2019 z dne 30. 1. 2020, s katerim jo je pozvalo naj predloži pogodbo št. 1/2018 (list. št. 54 - 56), a je nekdanji pooblaščenec sklep vrnil sodišču z obrazložitvijo, da je toženi stranki odpovedal pooblastilo (list. št. 58). Je pa nato sodišče prve stopnje obema strankama poslalo še omenjeni sklep materialnega procesnega vodstva.