Jedro

ZP-1 ne pozna izredne omilitve kazni kot izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Prošnja kaznovanega A. G. za izredno omilitev kazni se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Kaznovanemu A. G. je Sodnik za prekrške v Slovenskih Konjicah z odločbo o prekršku opr. št. P 438/03 z dne 15.10.2003 izrekel med drugim tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije. Odločba o prekršku je postala pravnomočna dne 11.06.2004 in izvršljiva dne 01.09.2004. V zvezi s to odločbo o prekršku je kaznovani dne 05.05.2006 vložil prošnjo za izredno omilitev kazni, v kateri je navajal, da je invalid in težko hodi, da ima družino in malo pokojnino, zaradi česar ponovno opravljanje izpita zanj predstavlja nesorazmerno velik vložek v razmerju do povzročenega prekrška zlasti ob dejstvu, da v glavnem opravlja lokalne vožnje.

Prošnja kaznovanega ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče kot takšno zavrglo.

Z dnem 01.01.2005 je začel veljati Zakon o prekrških -1 (ZP-1), ki ne pozna več izredne omilitve kazni kot tako imenovanega izrednega pravnega sredstva. V skladu s čl. 222 ZP-1 se postopki o prekrških, ki do začetka uporabe tega zakona še niso bili pravnomočno končani, dokončajo in izrečene sankcije izvršijo po dosedanjih predpisih. V obravnavani zadevi ni dvoma, da gre za postopek o prekršku, ki je bil do začetka uporabe novega Zakona o prekrških pravnomočno končan, saj je odločba o prekršku postala pravnomočna že dne 11.06.2004. Zaradi tega pritožbeno sodišče ni moglo ravnati drugače, kot je razvidno iz izreka sklepa. Tako bi moralo ravnati že prvostopno sodišče, ko je prejelo prošnjo kaznovanega za izredno omilitev kazni.

Pritožbeno sodišče je o zadevi odločilo na podlagi I. odst. 163. čl. ZP-1, pri tem pa kaznovanemu pojasnjuje, da tudi v primeru, če bi v obravnavani zadevi moglo uporabiti sedaj neveljavni Zakon o prekrških, ki je še dopuščal omenjeno izredno pravno sredstvo, odločitev ne bi mogla biti smiselno oz. vsebinsko drugačna in sicer zato, ker je na podlagi VI. odst. 29. a čl. Zakona o prekrških vozniško dovoljenje prenehalo veljati s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno, torej v obravnavanem primeru dne 11.06.2004, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna in s tem dnem je prenehalo veljati tudi vozniško dovoljenje kaznovanega. Ta stranska kazen torej prične učinkovati že pred njeno izvršitvijo, s pravnomočnostjo odločbe o prekršku in kasneje z oddajo vozniškega dovoljenja pristojnemu upravnemu organu. Torej bi bila tudi v takšnem primeru zahteva za izredno omilitev kazni brezpredmetna, ob že omenjeni ugotovitvi, da je kaznovanemu vozniško dovoljenje prenehalo veljati z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku, zaradi česar ne bi bilo mogoče ugoditi njegovi zahtevi za izredno omilitev kazni.