Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 786/93

ECLI:SI:VSRS:1995:II.IPS.786.93 Civilni oddelek

revizija dovoljenost revizije vrednost spornega predmeta spor po SZ
Vrhovno sodišče
16. februar 1995
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po uveljavitvi SZ vložena tožba na izselitev iz stanovanja ni več spor o stanovanjski pravici po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih (če v stanovanjskem zakonu ni drugače določeno). Tudi v takšnem sporu je torej po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od (napovedane) vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, po katerem naj bi bila tožena stranka z njo dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje v Trbovljah. Istočasno je ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku tožene stranke o odpovedi stanovanjskega razmerja za to stanovanje in o izselitvi iz njega. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti takšni sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom na njeno spremembo tako, da bo ugodeno tožbenemu zahtevku, nasprotni tožbeni zahtevek pa zavrnjen, ali pa na razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja stališče izpodbijane sodbe, po katerem naj bi tožnica izgubila status imetnice stanovanjske pravice s pogodbo z dne 12.7.1990, s katero se je stanovanjski pravici odpovedala z odložnim rokom. Odložnega roka pozitivno pravo namreč ne pozna. Ne glede na to pa odložni pogoj do nastanka spornega razmerja med strankama ni nastopil. Tožnica naj bi se izselila do 31.12.1991, z uveljavitvijo stanovanjskega zakona pa je bila še vedno imetnica stanovanjske pravice, zaradi česar bi morala tožena stranka z njo skleniti pogodbo o prodaji spornega stanovanja. Zato je v izpodbijani sodbi določba 148. člena stanovanjskega zakona napačno uporabljeno. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Stanovanjski spori imajo glede na določbe stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) za podlago lastninsko pravna ali najemna razmerja. V tej pravdi, v kateri se od tožene stranke zahteva sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje, gre torej za premoženjskopravni spor. Takšno naravo ima tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim tožena stranka od tožeče stranke zahteva, da se mora iz stanovanja izseliti. Nasprotna tožba je namreč bila vložena v času veljavnosti stanovanjskega zakona (velja od 19.10.1991 dalje). Po uveljavitvi tega zakona vložena tožba na izselitev iz stanovanja pa ni več spor o stanovanjski pravici po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih (če v stanovanjskem zakonu ni drugače določeno). Tudi v takšnem sporu je torej po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od (napovedane) vrednosti spornega predmeta, v tej pravdni zadevi predpisane glede na začetek spora - 3.12.1991 oziroma 24.2.1992, ko je bila vložena nasprotna tožba - v prehodnih določbah novel ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 20/90 in Uradni list RS, št. 55/92 v znesku 8.000,00 SIT. Vendar pa mora tožeča stranka po določbi 2. odstavka 186. člena ZPP v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna tudi zaradi uporabe določbe 382. člena ZPP in v okviru zagotovitve strankine pravice do revizije predstavlja obvezno sestavino tožbe. Poleg navedenega načina zagotovitve pravice do revizije (predvideva ga tudi določba 1. odstavka 40. člena ZPP), je zakonsko predviden le še način iz 3. odstavka 40. člena ZPP - ob očitno prenizko ali previsoko navedeni vrednosti spornega predmeta - ko se sodišče samo še pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepriča o pravilnosti navedene vrednosti.

V obravnavanem primeru se je postopek začel (185. člen ZPP) v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1990, ki velja od 21.4.1990 dalje s predpisano mejno vrednostjo spornega predmeta v znesku 8.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi opredelitve vrednosti spora v denarni enoti ne vsebuje, zaradi česar si tožena stranka, ki je nasprotno tožbo vložila, zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta pravice do revizije ni zagotovila. V tem obsegu pravne posledice izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta zadevajo tudi tožečo stranko, ki vlaga revizijo. Sporno razmerje pa, ki je podlaga tožbi na sklenitev kupoprodajne pogodbe je glede vrednosti opredeljeno v točkah. Gre torej za nedenarno navedbo vrednosti spornega predmeta. Takšno nedenarno, komparativno ali analogno vrednotenje pa ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah - verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife - v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev tudi nezanesljiva.

Ker je vrednost spornega predmeta mogoče izraziti le v denarni enoti obvelja tudi glede tega dela revizije, da si tožeča stranka zaradi izostanka navedbe vrednosti spora pravice do revizije ni zagotovila. Revizija torej ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi 392. člena zavreči. Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške, ker z revizijo ni uspela, tožena stranka pa stroškov odgovora na revizijo ni zaznamovala.

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia