Jedro

Ker je tudi izvedenec medicinske stroke povedal, da je verjeten način nastanka poškodbe, ki jo je utrpela oškodovanka tak, da je oškodovanka z desno nogo hotela brcniti obdolženca, pri čemer jo je obdolženi ujel za gleženj in ga zadržal, v posledici česar je oškodovanka izgubila ravnotežje in padla, je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem le odgovoril na stvaren, resničen in protipraven napad oškodovanke, ker se je pred njenim napadom le branil, pri čemer je glede na uporabljen način, in sicer prijem oškodovanke z roko za nogo, podana tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe, pravilen.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika po prvem odstavku 96. člena ZKP, proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. po prvem odstavku 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s členom 11 Kazenskega zakonika (KZ) oprostilo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ ter po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Zoper takšno sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega oziroma razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zagovornik obdolženca je podal na pritožbo okrožne državne tožilke odgovor, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo okrožne državne tožilke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Dejansko stanje je prvostopno sodišče ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa tudi pravilno zaključilo, da je obdolženi očitano mu kaznivo dejanje storil v silobranu, zato ga je utemeljeno oprostilo obtožbe. Takšno svojo odločitev je v napadeni sodbi tehtno in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbena izvajanja pravilnosti razlogov, s katerimi je utemeljen prvostopni oprostilni izrek, ne morejo niti malo omajati. Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje na ustrezne razloge prvostopne sodbe ter le še v zvezi s pritožbenimi izvajanji dodaja: Po stališču pritožbe obdolženi ni ravnal v silobranu, saj je oškodovanko zgrabil za nogo in jo vrgel po tleh, kar dokazuje izvedensko mnenje in izpovedba priče. Za takšne trditve pritožbe ni nobene podlage v izvedenem dokaznem postopku. Priča ..., na katerega se sklicuje pritožba je povedal, da je videl, kako je oškodovanka imela dvignjeno nogo, za katero jo je obdolženi držal. S tem pa je v bistvu potrjen zagovor obdolženca, da ga je oškodovanka želela brcniti in da se je le branil, kot je to pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje v napadeni sodbi. Ker je tudi izvedenec medicinske stroke povedal, da je verjeten način nastanka poškodbe, ki jo je utrpela oškodovanka tak, da je oškodovanka z desno nogo hotela brcniti obdolženca, pri čemer jo je obdolženi ujel za gleženj in ga zadržal, v posledici česar je oškodovanka izgubila ravnotežje in padla, je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem le odgovoril na stvaren, resničen in protipraven napad oškodovanke, ker se je pred njenim napadom le branil, pri čemer je glede na uporabljen način, in sicer prijem oškodovanke z roko za nogo, podana tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe, pravilen. Prezreti pa tudi ni oškodovankino izpovedbo, da je dejansko naredila korak naprej proti obdolžencu, kar tudi smiselno potrjuje zagovor obdolženca v tej smeri, saj če temu ne bi bilo tako, obdolženi ne bi imel razlog oškodovanko prijeti za nogo nad gležnjem. Zato so vsi pomisleki pritožbe, da obdolženi ni ravnal v silobranu, neutemeljeni, saj očividcev dogodka ni bilo, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadeni sodbi. Glede na navedeno je tudi po zaključku pritožbenega sodišča odločitev prvostopnega sodišča, ki je obdolženca, zato ker je ravnal v silobranu, oprostilo obtožbe, pravilna.

Po obrazloženem, in ker pritožba okrožne državne tožilke niti v preostalem ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, je pritožba zoper prvostopni oprostilni izrek, neutemeljena.

Pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (člen 383/I ZKP), je o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 96. člena in prvega odstavka 98. člena ZKP.