Jedro

Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožeče stranke na Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/09) za sklop 1-Razvojno investicijski projekti za sofinanciranje projekta. V obrazložitvi navaja, da vloga ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, ki je opredeljen v točki 2 javnega razpisa – preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Prijavitelj je v obrazcu S1 navedel, da se že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009. Strokovna komisija je na podlagi navedenega datuma zaključka projekta in navedb vlagatelja v rubriki Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009 ocenila, da že začeti razvojno investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je z dnem 30. 10. 2009 tudi zaključen. Iz točke 4.2.1.3. Višina sofinanciranja upravičenih stroškov Javnega razpisa je dodatno razvidno, da so do sofinanciranja razvojno investicijskega projekta upravičeni samo tisti stroški, ki so nastali od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009 in bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavilo nadaljevanje razvoja projekta, kar je bil tudi osnovni namen objave razpisa. Navedeno pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov. V primerih uspešnega zaključka projekta ali pa ustavitve zaradi težav, že znotraj obdobja upravičenosti stroškov, sofinanciranje določenih stroškov s ciljem preprečitve ustavljanja investicijsko razvojnega projekta ni potrebno oziroma ni smiselno. Iz vloge je razvidno, da bi prijavitelj z lastnimi sredstvi, brez pomoči države zaključil projekt z dnem 30. 10. 2009. Zaključen projekt pa ne more biti pred zaustavljanjem zaradi likvidnostnih težav. Upravni organ se sklicuje še na točko 4.4. Javnega razpisa, s katero se zahteva popolna vloga prijavitelja, nadalje, da je iz dokumentacije razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisnim kriterijem, da bo vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi glede na določila javnega razpisa moral biti postopek javnega razpisa končan do 26. 10. 2009. Stroške sofinanciranja razvojno investicijskega projekta je prijavljala skladno z navodili javnega razpisa, in sicer točko 4.2.1.3., torej od 1. 7. 2009 do 30. 10. 2009, in ne do predvidenega zaključevanja razvojnega projekta, kjer izpodbijani sklep tudi zmotno tolmači datum zaključka projekta. Po mnenju tožeče stranke je zmotno tolmačena tudi 2. točka javnega razpisa, saj cilj javnega razpisa ni le preprečitev zaustavljanja pričetih razvojnih projektov, ki naj bi se zaključili šele po dnevu izdaje sklepov o izbiri ali neizbiri. Točka 4.2.1.1. javnega razpisa jasno določa, da javni razpis velja za vse razvojne projekte, ki naj bi se končali najkasneje do 15. 11. 2009. Posebej poudarja, da dejstvo, da naj bi bil začeti projekt brez sredstev predmetnega javnega razpisa sicer zaustavljen, sploh ni bil izločitveni kriterij, oziroma ni v javnem razpisu predpisan kot negativna predpostavka. Tako pretirano restriktivno in neosnovano tolmačenje točke 2. javnega razpisa je v nerazumljivi logični kontradikciji s točko 4.2.1.1., saj morajo razvojno investicijski projekti najkasneje do 15. 11. 2009 doseči enega od rezultatov (prijava patenta, inovacije, izdelava prototipa, zagona poskusne proizvodnje ali prodaje razvitega produkta), s čimer pa je razvoji projekt vsebinsko že zaključen. Odločitev o tem, ali bodo posameznemu prijavitelju odobrena sredstva, ne more biti odvisno izključno od tega, kdaj naj bi tožena stranka izdala sklep o izbiri ali neizbiri. To bi pomenilo, da je to, komu bodo sredstva dodeljena, v nasprotju z določbami javnega razpisa, in je odvisno izključno od tega, kdaj bo tožena stranka določenemu prijavitelju izdala sklep, kar je pojmovati kot arbitrarnost. Vloga tožeče stranke ne more biti zavrnjena zgolj zato, ker je tožena stranka prekoračila predpisani rok za izdajo sklepa. Dalje navaja, da projekt ni bil zaključen pred iztekom roka izbire projektov, oziroma datumom odpiranja vlog, ki je bil skladno s 7. točko 26. 8. 2009, in tudi ne pred rokom izbire prijaviteljev po 8. točki, torej 26. 10. 2009. Iz javnega razpisa je jasno razvidno (2. točka), da se ta nanaša na že začete razvojno investicijske projekte, ki do dne izbire projektov še niso bili zaključeni, morajo pa biti v smislu 4.2.1.1. zaključeni do 15. 11. 2009. Vsem tem pogojem je vloga tožeče stranke zadostila. Poleg navedenega tožeča stranka opozarja, da v javnem razpisu ni predpisano, da razvojni projekt ne sme biti končan pred izdajo sklepa o izbiri, pri čemer je tožena stranka prekoračila predpisani datum in sklep izdala po 26. 10. 2009. Takšna razlaga pomeni, da naj bi bili do sredstev upravičeni le tisti vlagatelji, ki naj bi kot predvideni datum zaključka projekta navedli datum med 2. 11. 2009 in 15. 11. 2009, takšna razlaga pa je arbitrarna in brez pravne podlage. Tožeča stranka opozarja na dejstvo, da je navedba zaključka investicijskega projekta vsebovana samo v obrazcu S1, ne pa tudi v samih razpisnih pogojih. Razpisni pogoji vsebujejo le zahtevo, da mora prijavitelj navesti do katerega termina bo dosegel enega izmed rezultatov projekta navedenih v 2. odstavku točke 4.2.1.1. Tožeči stranki ni jasno, od kod toženi stranki podatki in podlaga za trditev, da je razvojni projekt tožeče stranke že zaključen, saj ga tožeča stranka brez sredstev, ki jih je utemeljeno pričakovala od javnega razpisa, ne more zaključiti, zaradi česar je tudi oškodovana. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče razbrati, kateri razlogi so narekovali sprejeto odločitev, oziroma je odločba oprta na dejstva, ki nimajo podlage v materialnem pravu. Iz navedenega sledi, da je obrazložitev tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Sodišču predlaga, da izpodbijani upravni akt Ministrstva za gospodarstvo odpravi in naloži toženi stranki dolžnost povrnitve stroškov tožeči stranki z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil predmet Sklopa 1 javnega razpisa, financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov s ciljem preprečitve zaustavljanja razvojno investicijskega projekta zaradi likvidnostnih težav, z namenom krepitve dolgoročne konkurenčnosti slovenskih podjetij v skladu z usmeritvami Evropske komisije in začasnim okvirom Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi. Splošni in sočasno najbolj relevantni vsebinski pogoji za uspešno pridobitev sredstev javnega razpisa so bili poleg pravno formalnih izjav prijavitelja, ki so morale biti skladno s točko 2.3. verodostojne, resnične, točne in popolne ter oddane pravočasno, tudi in predvsem izpolnjevanje vsebinskih pogojev, katerih predmet javnega razpisa (razvojno investicijski projekt) je moral izkazovati skladnost z namenom in ciljem razpisa. Namen javnega razpisa je bila krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetij, ki se dosega z novimi razvojno investicijskimi projekti in so v času svetovne finančno-gospodarske krize ogroženi oziroma brez pomoči države nesposobni nadaljnjega razvoja, kar posledično vodi v stagnacijo in zaostajanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu. Namenu javnega razpisa je sledil cilj razpisa, to je predprečitev zaustavljanja razvojno investicijskih projektov zaradi likvidnostnih težav, ki so posledica svetovne finančne gospodarske krize. Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje razvojno investicijskih projektov, ki opravičujejo namen in cilj razpisa. V zvezi s tožbeno navedbo, da bi moral biti postopek javnega razpisa končan do 26. 10. 2009, tožena stranka navaja, da ne gre za prekluzivni rok, z iztekom katerega ni možno več izdati sklepa, temveč za instrukcijski rok, s katerim se obvešča vlagatelje, da bo izbira opravljena v 60-ih dneh od datuma odpiranja vlog. Odpiranje vlog je bilo na dan 26. 8. 2009, strokovna komisija pa je svoje delo opravila do 30. 10. 2009, saj je morala ponovno preveriti vse vloge, ker je eno podjetje v času od odobritve vloge do podpisa pogodbe o sofinanciranju začelo stečajni postopek. Za nekatera druga podjetja, ki so bila prvotno uvrščena med upravičence, je Ministrstvo za gospodarstvo prejelo obvestilo, da imajo neporavnave obveznosti do države. Enako bi bilo tudi, če bi bili sklepi izdani do 26. 10. 2009, saj bi tudi v tem primeru do podpisa pogodbe, glede na navedbe tožeče stranke v svoji vlogi, bil njen projekt že končan. Dalje navaja, da z obdobjem stroškov sofinanciranja (od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009) tožena stranka nikakor ni omejevala ali pogojevala zaključek projekta, ker s to informacijo razpolaga samo izvajalec projekta, zato je vsak prijavitelj sam zapisal datum zaključka projekta. Kot sledi iz obrazložitve sklepa, strokovna komisija svoje ugotovitve ni pripravila samo na podlagi navedbe datuma zaključka projekta, temveč je upoštevala tudi ostale navedbe v Obrazcu S1: Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009. Ne držijo tudi navedbe tožeče stranke, da se iz točke 4. 2.1.1. sklepa, da je cilj javnega razpisa sofinanciranje projektov, ki naj bi se končali najkasneje do 15. 11. 2009. Prijavitelj je moral namreč do tega datuma doseči enega izmed rezultatov, kot je prijavljeni patent ali inovacija ali izdelani prototip ali zagon poskusne proizvodnje (nulta serija) ali prodaja razvitega produkta. Navedeni rezultati so tipični za razvojno raziskovalne aktivnosti, vendar ne prejudicirajo zaključka projekta. V zvezi z navedbo, da v javnem razpisu ni bilo navedeno, da mora biti projekt pred zaustavitvijo, navaja, da je predmet Sklopa 1 javnega razpisa financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov s ciljem preprečitve zaustavljanja razvojno investicijskega projekta zaradi likvidnostnih težav, iz česar izhaja, da se lahko sofinancira tudi projekte, ki so pred zaustavitvijo zaradi trenutne finančno-gospodarske krize in z njo povezanih likvidnostnih težav, vendar to ni pogoj. Zagotovo pa je izločitveni pogoj sofinanciranje projektov, ki so po navedbah prijaviteljev do 30. 10. 2009 zaključeni, saj taki projekti ne potrebujejo sofinanciranja, ki obsega obdobje od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009. Zavrača tudi tožbene navedbe, da je obrazložitev pomanjkljiva, saj le-ta vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva ZUP. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ upravičeno štel kot relevantno dejstvo za zavrnitev prijave tožeče stranke na javni razpis zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009, kakor ga je tožeča stranka navedla v obrazcu S1 (dispozicija projekta za sklop 1 razvojno investicijski projekt). Zato po njegovi presoji prijava ni skladna s ciljem javnega razpisa.

V 2. točki (predmet javnega razpisa) javnega razpisa je kot cilj za sklop 1, na katerega se je nanašala prijava tožeče stranke, navedeno, da se z njim prepreči zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Namen razpisa, naveden v točki 4.2.1.1. (vsebina razvojno investicijskih projektov) je bil, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Obseg sofinanciranja je razviden iz točke 4.2.1.3., ki določa, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. Iz točke 4.4. (merila in način izbire prejemnikov sredstev) izhaja, da je bilo prijaviteljem naloženo, da predložijo dokumentacijo za posamezno vlogo, iz katere mora biti razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009. Pri takih projektih se namreč ne more pojaviti problem njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov. Glede na to sodišče zavrača vse tožbene ugovore, da javni razpis nima jasnih določil o zaključku izvajanja projekta oziroma, da je treba tudi ta pogoj glede upravičenosti do pridobitve sredstev ugotavljati po drugih presečnih datumih v teku razpisnega postopka.

Tožeča stranka ne ugovarja, da je kot rok zaključka izvajanja projekta navedla datum 30. 10. 2009. Meni pa, da bi tožena stranka morala iz vseh drugih njenih navedb ugotoviti, da projekt do navedenega datuma ne bo zaključen. Po presoji sodišča ta ugovor ni utemeljen. Tožena stranka je bila pri obravnavi vezana na vlogo-prijavo tožeče stranke in na dejstva, ki jih je tožeča stranka v njej navedla. Naveden datum zaključka projekta pa se je skladal tudi z vrednostmi, ki jih je tožeča stranka zapisala v tabeli Finančna konstrukcija celotnega projekta do 30. 10. 2009. Torej tudi iz ostalih navedb v vlogi tožena stranka ni mogla sklepati, da projekt ne bo zaključen, kot je tožeča stranka sama navedla, to je do 30. 10. 2009. Zato sodišče meni, da tožena stranka datuma 30. 10. 2009 ni mogla razumeti drugače kot datum zaključka projekta in na tej podlagi ugotoviti drugače kot je, torej da se projekt tožeče stranke ne bo nadaljeval po 30. 10. 2009. Prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta bi bil zato v nasprotju s ciljem javnega razpisa, da se prepreči zaustavitev projekta. Tožena stranka bi z drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merila za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa.

Ker je bilo navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožeči stranki tudi pojasnjeno, so neutemeljeni tožbeni ugovori o bistveni kršitvi določb postopka, ker se odločitve ne da preizkusiti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.