Jedro

V primerih, ko je strokovni instituciji poverjeno delo iz področja več strok ali več področij posamezne stroke, je upravičena do nagrade za delo (študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled, izdelavo mnenja) vsakega od strokovnjakov.

Izrek

I. Pritožba zoper 4. točko izreka se zavrže. II. Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. O stroških pritožbenega postopka ob odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je strokovni instituciji odmerjena izvedenina v višini 2.840,04 EUR za v aprilu 2011 opravljeno izvedensko delo.

2. Pritožuje se intervenient. Navaja, da se pritožuje zoper 1. točko izreka, s katero je odmerjena nagrada in zoper 4. točko izreka, s katero je toženi stranki naloženo plačilo predujma. Svoj interes za pritožbo utemeljuje z dejstvom, da je po Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti zavezanec za plačilo dela izvedenine, ki jo mora plačati tožena stranka. Zatrjuje, da izvedenina ni odmerjena skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Opozarja, da je strokovna institucija – Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti – izdelala eno mnenje. Naročeno in podano je bilo eno mnenje, zato ocenjuje za nesprejemljivo, da je nagrada priznana vsakemu od štirih izvedencev, ki so pri izdelavi mnenja sodelovali. Opozarja tudi, da je pri odmeri nagrade za študij spisa treba upoštevati število strani spisa, potrebno je ugotoviti, koliko strani dodatne dokumentacije je bilo pregledano in oceniti zahtevnost izvedenskega mnenja. Povzema, da je dvema izvedencema za študij spisa priznana nagrada po 230,00 EUR, dvema pa 92,00 EUR in opozarja, da spis nima več kot 500 strani. Opozarja, da je doc. dr. M. D.V. priznano 138 EUR nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, prof. dr. I.Š. pa iz tega naslova celo 230 EUR, pri tem pa ni jasno, kakšno dokumentacijo naj bi si izvedenca ogledala. Nagradi v višini 138,00 EUR in 230,00 EUR ocenjuje za previsoki, saj iz spisa ne izhaja, da bi izvedenca, ki sta tako nagrado priglasila, razen spisa pregledala še dodatno dokumentacijo. Iz izvedenskega mnenja povzema, da so izvedenci za odgovore na zastavljena vprašanja proučili spis s prilogami. Tudi za izdelano mnenje priznano nagrado doc. dr. M.D.V. v višini 414,00 EUR, ostalim izvedencem pa po 276, 00 EUR, označuje za previsoko. Meni, da bi zahtevnost morala biti ovrednotena enako pri vseh članih komisije. Ocenjuje, da primerna nagrada znaša: 92,00 EUR za študij spisa in 276,00 EUR za izdelavo izvedenskega mnenja, vse povečano za 5 % materialnih stroškov in 20 % DDV, kar znaša 463,68 EUR.

3. Pritožba zoper 4. točko izreka ni dovoljena.

4. Sklep, s katerim sodišče odredi plačilo predujma, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena (3. odstavek 270. čl. oz. 4. odstavek 298. čl. ZPP). Tak sklep je vsebovan v 4. točki izreka, zato je pritožba zoper to točko izreka nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (1. in 3. odstavek 343. čl. ter 352. čl. ZPP).

5. Pritožba zoper 1. točko izreka ni utemeljena.

6. Izvedensko delo sodišče poveri enemu izvedencu ali več izvedencem, lahko ga zaupa tudi strokovni instituciji (1. in 3. odstavek 245. čl. ZPP). Izvedensko delo, katerega plačilo je predmet obravnave, je bilo zaupano strokovni instituciji (sklep z dne 23.11.2010, list. št. 132 - 134). Materialni predpis, ki je podlaga za plačevanje izvedenskega dela in povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izvedenskim delom, je Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. lit RS 88/2010 s spremembo, v nadaljevanju Pravilnik). Tarifa, ki je vsebovana v VI. poglavju Pravilnika, predvideva zgolj plačilo storitve izvedencu, ne ureja pa primera, ko izvedensko delo izdeluje strokovna institucija. Prvo od vprašanj, ki se zastavlja je, ali je Pravilnik mogoče uporabiti tudi pri odmeri nagrade oz. plačilu storitve strokovni instituciji.

7. Strokovna institucija, katere mnenje se vrednoti, svojega cenika ni objavila in se tudi na kakšen dogovor o plačilu storitve ne sklicuje. Stroškovnik je oprla na Pravilnik. Ustrezno je zato prvostopenjsko stališče, da je s Pravilnikom predpisana tarifa materialna podlaga za plačilo storitve. Temu stališču tudi pritožnica ne nasprotuje. Nasprotuje pa uporabi tarife tako, da je vrednoteno delo vsakega od strokovnjakov, ki so pri izdelavi mnenja sodelovali oz. ga podajali. Njeno stališče je, da instituciji za študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled in mnenje pripada pripada le ena nagrada (po 48., 49. 50. in 51. čl. Pravilnika), ne glede na to, koliko strokovnjakov je spis študiralo, zbiralo dodatno dokumentacijo, ogledovalo in izdelovalo mnenje.

8. Pritožbeno sodišče s tem stališčem soglaša za primere, ko je bilo strokovni instituciji poverjeno delo iz področja ene stroke oz. enega področja posamezne stroke. V primeru, ko je pri izdelavi mnenja treba poznati več področij – npr. v okviru medicinske stroke specialistično znanje s področja abdominalne kirurgije, anatomske patologije in citopatologije, dermatovenorologije, družinske medicine … – pa temu stališču ni mogoče slediti. V takem primeru je potrebno sodelovanje strokovnjakov različnih področij oz. specializacij in institucija je upravičena do plačila za njihovo delo. Pravilnost tega stališča potrjuje dejstvo, da so izvedenci imenovani za posamezno področje določene stroke. To je razvidno iz imenika sodnih izvedencev, ki ga vodi in objavlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, zato je ta imenik lahko pripomoček pri ugotavljanju in razmejevanju področij posamezne stroke in vrednotenju izvedenskega dela institucije.

9. Iz sklepa o postavitvi izvedenca je razvidno, da je bilo strokovni instituciji naloženo delo iz različnih področij medicine: splošne medicine, dermatologije, kirurgije. Zastavljeno nalogo so izdelovali strokovnjaki treh različnih področij, zato je za delo vsakega od treh strokovnjakov institucija upravičena do nagrade, ki je predvidena za izvedenca posameznika. Glede na táko število strokovnjakov pritožbeno sodišče soglaša tudi s priznanjem stroškov četrte strokovnjakinje, saj je delo treba organizirati in izdelke uskladiti ter poskrbeti za izdelavo enega mnenja. Vsi izvedenci so morali pregledati spis, zbrati potrebno dokumentacijo in izdelati mnenje, zato dejstvo, da so podali skupen izvid, ni bistveno.

10. Tudi glede višine odmerjene nagrade je odločitev pravilna. Spis (skupaj s prilogami) do izdelave izvedenskega mnenja ni presegal 1000 strani (v spisu je obsežna medicinska dokumentacija), zato instituciji za študij spisa pripada nagrada, ki jo je za posamezne strokovnjake zahtevala (čl. 48. Pravilnika). Študij spisa doc. dr. M.D.V. in prof. dr. I.Š. je obračunan po tarifi za spis do 200 strani, pregled ostale dokumentacije pa posebej, zato je za njuno delo utemeljeno priznana tudi nagrada, predvidena z 49. čl. Pravilnika. Konkretnih razlogov za drugačno ocenjevanje zahtevnosti dela oz. mnenja, ko je podano v stroškovniku (delo treh strokovnjakov je ocenjeno kot zahtevno, delo strokovnjakinje dermatološke stroke pa kot zelo zahtevno), pritožba ne navaja, pritožbeno sodišče pa tudi ne najde razlogov, da bi zahtevnost njihovega dela drugače ocenilo.

11. Iz gornjega je razvidno, da je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo stroškovniku in upoštevalo delo štirih strokovnjakov tako pri študiju spisa, pregledovanju dodatne dokumentacije in izdelavi mnenja, materialne stroške pa skladno s 3. odstavkom 45. čl. Pravilnika priznalo v višini 15 % odmerjene nagrade.

12. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. odstavka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno ob zaključku postopka, ker je odločitev o stroških postopka odvisna od odločbe o glavni stvari (6. odstavek 163. čl. ZPP).