Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Vprašanje glede pravice poročene ženske in moža, ki zaradi zdravstvenih težav enega ali drugega ali obeh ne moreta imeti otrok brez zdravljenja neplodnosti oziroma OBMP, kar jima pod določenimi pogoji zagotavlja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ni izpostavljeno na zahtevani način.

Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta revidenta (že pred vložitvijo tožbe) postala starša, v reviziji pa tudi ne zatrjujeta in še manj izkažeta zelo hudih posledic, ki bi se odražale v neupravičenosti revidentov do povračila stroškov uspešno izvedenega postopka oploditve v tujini, z zatrjevanjem, da izpodbijana odločitev glede na potrebo po oploditvi z biomedicinsko pomočjo onemogoča materinstvo, nista izkazala izpolnjevanja pogoja zadovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Državne komisije za OBMP, št. 1610-35/2013/9 z dne 19. 5. 2015, s katero je bilo odločeno, da se revidentoma ne odobri izvedba postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo (v nadaljevanju OBMP) z darovanimi spolnimi celicami (1. točka izreka), in ugotovljeno, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr. sklepe Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicujeta revidenta, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

8. Revidenta navajata, da gre za „pomembno pravno vprašanje glede pravice poročene ženske in moža, ki zaradi zdravstvenih težav enega ali drugega ali obeh ne moreta imeti otrok brez zdravljenja neplodnosti oziroma OBMP. To pravico jima sicer pod določenimi pogoji zagotavlja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo“.

9. S takimi navedbami pa revidenta pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, nista izpostavila na zahtevani način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa. Nista namreč natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja niti pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, prav tako pa nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

10. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

11. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidenta navajata, da „izpodbijana odločitev glede na potrebo po oploditvi z biomedicinsko pomočjo onemogoča materinstvo“. Iz podatkov spisa izhaja, da sta (že pred vložitvijo tožbe) postala starša, v reviziji pa tudi ne zatrjujeta in še manj izkažeta zelo hudih posledic, ki bi se odražale v neupravičenosti revidentov do povračila stroškov uspešno izvedenega postopka oploditve v tujini. Izpolnjevanja tega pogoja za dovoljenost revizije v obravnavani zadevi zato nista izkazala.

12. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).