Jedro

Ker ustavni zakon določa zagotavljanje pridobljenih pravic vojaškim osebam, ki "nadaljujejo delo" oziroma "nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije", je sodišče tudi glede dela na vojaški dolžnosti oziroma poklicnega opravljanja vojaške službe v smislu določb 98.f člena ZObr predhodno delo tožnika v aktivni službi v JLA utemeljeno štelo za opravljanje vojaške službe v sestavah, ki so bile vsaj glede tožnikovih statusnih, socialnih in drugih pravic, torej tudi pravic, ki izhajajo iz delovne dobe za čas poklicnega opravljanja vojaške službe, izenačene z delom v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev odločb tožene stranke z dne 29.11.2002 in 18.4.2003 o priznanju 3 % oziroma 3,5 % dodatka za stalnost in zahtevek za priznanje višjega dodatka ter izplačilo ustrezne razlike plače. Zavzelo je stališče, da je bil tožniku navedeni dodatek pravilno odmerjen glede na čas njegove zaposlitve v Teritorialni obrambi in Slovenski vojski.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sporne odločbe tožene stranke spremenilo v tem smislu, da se tožniku od 13.6.2002 dalje prizna 7,5 % dodatek za stalnost, od 30.7.2002 dalje pa 8 % dodatek za stalnost. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožniku izplača ustrezno razliko plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu povrne stroške postopka. Glede na to, da ni bilo sporno, da je tožnik 5.7.1991 na poziv Predsedstva Republike Slovenije z dne 27.6.1991 prostovoljno prestopil v enote takratne Teritorialne obrambe, je pri odmeri dodatka za stalnost sodišče upoštevalo tudi obdobje tožnikove predhodne zaposlitve oziroma aktivne vojaške službe v enotah JLA od 30.7.1982 dalje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 89.f člena Zakona o obrambi (ZObr - Ur.l. RS, št. 82/94 - 138/04), ki ureja dodatek za stalnost. Na podlagi te določbe se lahko kot podlaga za odmero dodatka za stalnost upošteva le delovna doba pri toženi stranki in v formacijah Teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s Teritorialno obrambo, ne pa tudi delovna doba v enotah JLA.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 36/04) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

ZObr je v 98.f členu (novela ZObr, Ur.l. RS, št. 47/02) določil, da pripada pripadnikom stalne sestave vojske za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad 5 let dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. V tako opredeljeno delovno dobo se všteva tudi poklicno opravljanje vojaške službe po formacijah Teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s Teritorialno obrambo v skladu s predpisi.

Glede vprašanja, ali je za delovno dobo za čas dela na vojaški dolžnosti v smislu gornjih določb mogoče šteti tudi delo oficirjev oziroma aktivnih vojaških oseb v enotah bivše JLA, ki so v letu 1991 na poziv Predsedstva Republike Slovenije z dne 27.6.1991 prestopili v enote takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije in nadaljevali delo tako v Teritorialni obrambi, kot kasneje v enotah Slovenske vojske, se je sodišče pravilno oprlo na določbe 14. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ustavni zakon - Ur.l. RS, št. 1/91-I). Podlaga za rešitev tega vprašanja pa je tudi v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Temeljna ustavna listina - Ur.l. RS, št. 1/91-I).

Temeljna ustavna listina v 3. in 4. odstavku 1. točke določa, da Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile (dotlej) z Ustavo Republike Slovenije in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ, s tem, da se prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti uredi z Ustavnim zakonom. Na organe SFRJ je bil dotlej prenešen tudi pretežni del pravic in dolžnosti v zvezi z obrambo države.

Na podlagi gornjih določb je Ustavni zakon v 9. členu določil način prevzema v upravljanje vsega premičnega in nepremičnega premoženja, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije dotlej upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade. Hkrati je v 14. členu zagotovil aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v JLA statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona po dotedanjih predpisih, če v roku nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije (1. odstavek), oziroma nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije (2. odstavek).

Zaradi agresije JLA na Republiko Slovenijo sicer kasneje do dogovornega prenosa premoženja JLA v smislu gornjih določb ni prišlo, je pa v smislu teh določb potrebno razlagati ohranitev statusnih, socialnih in drugih pravic vojaškim osebam, ki so prešle in nadaljevale delo oziroma službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije na podlagi poziva Predsedstva Republike Slovenije z dne 27.6.1991, ki se na določbe 14. člena Ustavnega zakona tudi sicer izrecno sklicuje. Med takšne osebe se uvršča tudi tožnik.

Tožnik sicer niti kot pripadnik JLA in niti na delu v Teritorialni obrambi ter kasneje v Slovenski vojski ni pridobil pravice do dodatka za stalnost, vse do leta 2002, ko je bil ta dodatek z novelo ZObr prvič uzakonjen. Tako ni moglo iti za vprašanje pridobljene pravice do tega dodatka, temveč gre zgolj za vprašanje upoštevanja osnove za odmero sicer kasneje uzakonjenega dodatka. Kot osnovo za odmero dodatka 98.f člen ZObr določa trajanje "dela na vojaški dolžnosti" s tem, da s takšnim delom izenačuje tudi delovno dobo za čas poklicnega opravljanja "vojaške službe po formacijah Teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s Teritorialno obrambo v skladu s predpisi". Ker Ustavni zakon določa zagotavljanje pridobljenih pravic vojaškim osebam, ki "nadaljujejo delo" oziroma "nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije", je sodišče tudi glede dela na vojaški dolžnosti oziroma poklicnega opravljanja vojaške službe v smislu določb 98.f člena ZObr predhodno delo tožnika v aktivni službi v JLA utemeljeno štelo za opravljanje vojaške službe v sestavah, ki so bile vsaj glede tožnikovih statusnih, socialnih in drugih pravic, torej tudi pravic, ki izhajajo iz delovne dobe za čas poklicnega opravljanja vojaške službe, izenačene z delom v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.

Glede na povedano pri izdaji izpodbijane sodbe sodišče materialnega prava ni zmotno uporabilo. Ker v reviziji uveljavljani razlog ni podan, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.