Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če imajo zahtevki stranke različno podlago, se sodna taksa odmeri po vrednosti spornega predmeta za vsakega posameznega izmed njih (tako drugi odstavek 41. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1). Glede na konkretne okoliščine, ko predlagatelj ni opredelil vrednosti spornega predmeta za omenjeni zahtevek, ko je bilo o predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno, ko je bilo tudi že pravnomočno odločeno, da se ne dopusti zahtevek za izročitev premičnin in glede na pomanjkljivo trditveno podlago glede vrednosti premičnin in ko vrednosti spornega predmeta ni bilo mogoče določiti niti s prostim preudarkom po prvem odstavku 30. člena ZST-1, je treba po oceni pritožbenega sodišča upoštevati tretji odstavek 30. člena ZST-1 in kot vrednost spornega predmeta vzeti znesek 700,00 EUR, ki ga v takšnih primerih ZST-1 določa v postopkih pred okrajnimi sodišči. Upoštevajoč tar. št. 4013 ZST-1 v povezavi s tar. št. 9611 ZST-1 in 17. členom ZST-1 sodna taksa tako znaša 30,00 EUR, katero bo pritožnik glede na njeno relativno nizko višino zmogel brez ogrožanja svojega socialnega stanja plačati takoj.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za oprostitev plačila sodnih taks z dne 19. 4. 2023 (I. točka izreka) in predlagatelju dovolilo obročno plačilo sodne takse v znesku 652,50 EUR v šestih mesečnih obrokih po 108,75 EUR, in sicer tako, da plača prvi znesek v višini 108,75 EUR v roku 15 dni, kot izhaja iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ki ga bo prejel po pravnomočnosti tega sklepa, naslednjih pet obrokov pa v naslednjih mesecih po plačilu prvega obroka do 15. dne v tekočem mesecu (II. točka izreka).
2. Zoper sklep predlagatelj vlaga pravočasno pritožbo. Navaja, da je bil njegov predlog za taksno oprostitev zavrnjen na podlagi neresničnih oziroma nepravilnih dejstev. Sodna taksa v višini 652,50 EUR je odmerjena napačno. Do sedaj so mu sodišča za začasne odredbe odmerjala sodno takso v višini 30,00 EUR. Je brez nepremičnega in premičnega premoženja, trenutno ima v lasti le tovorno vozilo ..., letnik 2007 v vrednosti okoli 200,00 EUR. Meni, da so mu kratene ustavne pravice do socialne in pravne varnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ga oprosti plačila sodnih taks za podano začasno odredbo oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v odločanje drugemu prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče stranko v celoti ali delno oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje. Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ne glede na prvi odstavek 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se šteje, da gre za občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka in njeni družinski člani, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma povprečni dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ga določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).1
5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga predlagatelja za oprostitev plačila sodne takse sprejelo na podlagi ugotovitve, da predlagatelj prejema mesečno pokojnino v znesku ... EUR ter tako presega navedeni dohodkovni cenzus 843,78 EUR. Osnovni znesek minimalnega dohodka je sicer od 1. marca 2023, torej tudi v času odločanja sodišča prve stopnje, znašal 465,34 EUR, dvakratnik tako 930,68 EUR, ker pa mesečni dohodki predlagatelja, višini katerih pritožba obrazloženo ne oporeka, tudi ta znesek presegajo za približno ... EUR, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Že glede na njegovo dohodkovno stanje predlagatelj taksne oprostitve ne more doseči, saj je ta institut namenjen zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom. Pravilna je zato izpodbijana odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za oprostitev plačila sodne takse.
6. ZST-1 podlago za odmero sodne takse določa v četrtem poglavju, v členih 19 do 32. Po 19. členu ZST-1 se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga tožeča stranka navede v svoji vlogi. Če vrednosti spornega predmeta v skladu z navedenimi določbami ni mogoče določiti, se ta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank (prvi odstavek 30. člena ZST-1) oziroma če ga niti na ta način ni mogoče določiti, ta znaša v postopkih pred okrajnimi sodišči 700,00 EUR in v postopkih pred okrožnimi sodišči 3.500,00 EUR (tretji odstavek 30. člen ZST-1).
7. Predlagatelj je kot upnik v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 19. 4. 2023 zoper dolžnico postavil zahtevek na izročitev orodja in strojev, in sicer stružnice ... s priborom, rezkalnega stroja ... s priborom ter 4 komadov ohišja ... Navedeni predlog se veže na njegov lastninski zahtevek, ki pa ga je predlagatelj postavil v nepravdnem postopku in ga prvostopenjsko sodišče s sklepom N 17/2019 z dne 24. 5. 2022 ni dopustilo.2 Znesek sodne takse za vloženo začasno odredbo je sodišče odmerilo na podlagi tar. št. 4013 ZST-1, ki določa, da se sodna taksa za postopek o predlogu za zavarovanje po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, odmeri v višini 10% takse za postopek na prvi stopnji, najmanj pa v višini 30,00 EUR. Za odmero sodne takse je po tar. št. 1111, ki določa višino sodnih taks v pravdnem postopku, v povezavi s 16. členom ZST-1 vzelo vrednost spornega predmeta v znesku 690.000,00 EUR, ki ga je predlagatelj označil v vlogi z dne 14. 1. 2015 kot seštevek vrednosti nepremičnega premoženja, katerega razdelitev je predlagal. Za delitveni postopek sodne takse urejajo določbe tar. št. 9.6 v povezavi s 17. členom ZST-1, pri čemer se vrednost postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli (27. člen ZST-1).
8. Če imajo zahtevki stranke različno podlago, se sodna taksa odmeri po vrednosti spornega predmeta za vsakega posameznega izmed njih (tako drugi odstavek 41. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je nepravilno upoštevalo kot vrednost spornega predmeta za postavljeni zahtevek za izročitev (petinosemdesetih) premičnin zgoraj navedeno vrednost seštevka nepremičnega premoženja. Glede na konkretne okoliščine, ko predlagatelj ni opredelil vrednosti spornega predmeta za omenjeni zahtevek, ko je bilo o predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno, ko je bilo tudi že pravnomočno odločeno, da se ne dopusti zahtevek za izročitev premičnin in glede na pomanjkljivo trditveno podlago glede vrednosti premičnin in ko vrednosti spornega predmeta ni bilo mogoče določiti niti s prostim preudarkom po prvem odstavku 30. člena ZST-1, je treba po oceni pritožbenega sodišča upoštevati tretji odstavek 30. člena ZST-1 in kot vrednost spornega predmeta vzeti znesek 700,00 EUR, ki ga v takšnih primerih ZST-1 določa v postopkih pred okrajnimi sodišči. Upoštevajoč tar. št. 4013 ZST-1 v povezavi s tar. št. 9611 ZST-1 in 17. členom ZST-1 sodna taksa tako znaša 30,00 EUR, katero bo pritožnik glede na njeno relativno nizko višino zmogel brez ogrožanja svojega socialnega stanja plačati takoj.3
9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa je kot neutemeljeno zavrnilo in odločitev v I. točki izreka sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
1 Po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji - to je Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG). 2 Sklep je postal pravnomočen s sklepom tega sodišča II Cp 2032/2022. 3 Smiselno četrti odstavek 13. člena ZST-1.