Jedro

Na podlagi zgoraj citiranih določb ZIZ lahko torej dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Zato so prepozne dolžničine pritožbene navedbe o delnih plačilih terjatve glavnega upnika in glede izračuna zakonskih zamudnih obresti od stroškov pri terjatvi glavnega upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu v točkah I/a in I/d izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se iz kupnine v znesku 110.500,00 EUR za prodano ½ nepremičnin,1 poplačajo izvršilni stroški upnika A, d. o. o. (v nadaljevanju glavni upnik) v znesku 582,38 EUR (točka I/a izreka), izvršilni stroški upnika B, d. o. o. (v nadaljevanju pristopni upnik) v znesku 300,68 EUR (točka I/b izreka), davek na promet nepremičnin v znesku 2.166,67 EUR (točka I/c izreka), celotna terjatev glavnega upnika v znesku 72.660,39 EUR (točka I/d izreka) in celotna terjatev pristopnega upnika v znesku 135,16 EUR (točka I/e izreka), preostanek kupnine v višini 34.654,72 EUR pa se izroči dolžnici.

2. Dolžnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpodbijani sklep po vsebini izpodbija v točkah I/a in I/d izreka (odločitev glede višine poplačila izvršilnih stroškov in terjatve glavnega upnika). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je z vlogo z dne 3. 5. 2023 pojasnila, da je terjatev glavnega upnika delno plačala v izvršilni zadevi, v kateri se ta terjatev vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. I 358/2019 (z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev na njenem TRR). Predlagala je, da sodišče prve stopnje opravi poizvedbe o plačilih pri banki in šele nato opravi narok za razdelitev kupnine, vendar je sodišče prve stopnje upoštevalo le zneske, ki jih je glavni upnik upošteval v obračunu terjatve, in ni opravilo poizvedb pri banki o ostalih delnih plačilih do dneva izvedbe razdelilnega naroka. Iz sporočila glavnega upnika sodišču in delnega umika predloga za izvršbo z dne 12. 6. 2023 izhaja, da so bila do razdelilnega naroka na upnikov račun plačana še naslednja sredstva, in sicer 29. 11. 2022 v višini 13,79 EUR, 2. 2. 2023 v višini 49,11 EUR in 30. 5. 2023 (pravilno 3. 5. 2023) v višini 19,40 EUR ter po razdelilnem naroku 30. 5. 2023 v višini 18,11 EUR, sodišče prve stopnje pa teh plačil ni upoštevalo. Meni, da je izračun terjatve glavnega upnika in stroškov postopka neobrazložen. Iz tabele, priložene izpodbijanemu sklepu, izhaja zgolj višina izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi brez navedbe datuma izvršljivosti oziroma datuma, od kdaj dalje tečejo zakonske zamudne obresti od navedenih stroškov postopka. Izpodbijanega sklepa zato v tem delu ni mogoče preizkusiti. Upnikov obračun terjatve je bil dolžnici vročen skupaj z izpodbijanim sklepom in se do njega ni mogla opredeliti. Obračun terjatve, navzočnost pooblaščenca glavnega upnika na razdelilnem naroku in v zvezi s tem priznana kilometrina tudi niso potrebni stroški, saj mora sodišče prve stopnje opraviti obračun terjatve, upnik pa v vlogi ni podal nobenih relevantnih dejstev, s katerimi sodišče ne bi bilo seznanjeno, prav tako je zamolčal tri delna plačila, čeprav jih je prejel. O delnih plačilih je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno z dolžničinim dokaznim predlogom (o poizvedbah pri banki), pooblaščenec glavnega upnika pa na naroku ni prispeval k uspešnosti izvršbe.

3. Pritožba dolžnice je bila vročena glavnemu in pristopnemu upniku ter Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Pristopni upnik in FURS na pritožbo nista odgovorila, glavni upnik pa je na pritožbo pravočasno odgovoril, vendar odgovora na pritožbo ni podpisal. Zato pritožbeno sodišče odgovora glavnega upnika na pritožbo pri odločitvi ni upoštevalo (smiselno 336. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dolžnica v pritožbi na prvi strani kot glavnega upnika sicer navedla prejšnjega upnika (C, d. o. o.), vendar je iz same vsebine pritožbe razvidno, da gre za pritožbo v izvršilni zadevi glavnega upnika, kot ta izhaja iz uvoda tega sklepa, ki ga dolžnica tudi poimensko navede. Prav tako je v pritožbi dolžnica določno označena, pritožba je podpisana, določno je naveden izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega vlaga pritožbo, ter na prvi strani opravilna številka zadeve, pritožba pa obsega tudi pritožbene razloge in je iz nje razvidno, v katerem delu pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Glede na navedeno je pritožba v skladu s 335. členom ZPP2 sposobna za obravnavo.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa3 izhaja, da je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin dne 12. 5. 2023 opravilo narok za razdelitev zneska 110.500,00 EUR, dobljenega s prodajo; da je po opravljenem naroku odločilo o poplačilu upnikov, pri čemer je upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje, ugotovljeno na naroku; da je terjatve obračunalo po stanju na dan razdelilnega naroka (12. 5. 2023) in da je izračun zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov izračunalo po verificiranem programu za izračun obresti, ki je na voljo pri Vrhovnem sodišču RS. Glede izvršilnih stroškov glavnega upnika za vlogo z dne 12. 5. 2023 in za pristop na narok je odločilo, da se ti poplačajo v višini 582,38 EUR, glede terjatve glavnega upnika pa, da se poplača celotna terjatev v višini 72.660,39 EUR, ob čemer je v celoti sledilo upnikovemu predlogu, ki je upošteval dolžničina delna plačila.4

7. Po prvem odstavku 201. člena ZIZ lahko upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. Po drugem odstavku 201. člena ZIZ ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku (tretji odstavek 201. člena ZIZ).

V skladu s prvim odstavkom 207. člena ZIZ sodišče po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu določi narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo. Nanj povabi poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska (drugi odstavek 207. člena ZIZ). Po tretjem odstavku 207. člena ZIZ sodišče v vabilu te osebe opozori, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila. Na naroku se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona (četrti odstavek 207. člena ZIZ).

8. Na podlagi zgoraj citiranih določb ZIZ lahko torej dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Zato so prepozne dolžničine pritožbene navedbe o delnih plačilih terjatve glavnega upnika in glede izračuna zakonskih zamudnih obresti od stroškov pri terjatvi glavnega upnika. Sodišče prve stopnje je namreč o terjatvi glavnega upnika odločilo na podlagi ugotovljenega stanja na razdelilnem naroku dne 12. 5. 2023, ki se ga dolžnica, ki je bila na narok pravilno vabljena, ni udeležila. Na naroku je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo, da je glavni upnik dne 11. 5. 2023 Okrajnemu sodišču v Domžalah posredoval vlogo, v kateri je umaknil predlog za izvršbo za znesek 5.837,12 EUR,5 in da je upnik na naroku 12. 5. 2023 predložil obračun terjatve, po katerem dolžnica še vedno dolguje terjatev v skupni višini 72.660,39 EUR. Zato so predhodno povzete dolžničine pritožbene navedbe neupoštevne in pritožbenemu sodišču nanje ni treba vsebinsko odgovarjati (prvi odstavek 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).6 Zatrjevana neobrazloženost izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (smiselno uveljavljana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) glede na obrazložitev, ki omogoča preverljivost, ni podana. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče kljub temu izpostavlja, da je iz tabele 1, priložene k obračunu terjatev glavnega upnika z dne 12. 5. 2023, razvidno, da so bila v njem upoštevana vsa dolžničina delna plačila, ki jih je dolžnica navedla v vlogi z dne 3. 5. 2023, ko je priložila bančne izpiske, ter da so iz obračuna (ki ga je dolžnica prejela skupaj z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje) tudi razvidni datumi, kdaj začnejo teči zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov. Glede dolžničinih pritožbenih navedb o treh delnih plačilih z dne 29. 11. 2022, 2. 2. 2023 in 3. 5. 2023 (in tudi plačilu, opravljenem že po razdelilnem naroku 30. 5. 2023) pritožbeno sodišče dodaja, da že iz same vloge glavnega upnika z dne 12. 6. 2023, ki jo dolžnica prilaga pritožbi, izhaja, da je dolžnica te zneske v izvršilnem postopku sicer plačala, vendar jih je upnik vrnil na dolžničin račun in predlagal umik izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. 9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o nepotrebnosti priznanih stroškov glavnega upnika v skupnem znesku 582,38 EUR za sestavo vloge (obračun terjatve), za pristop na razdelilni narok in za kilometrino. Dolžnica same odmere teh stroškov konkretizirano ne izpodbija, uveljavlja le, da so bili nepotrebni, ker objektivno po njenem niso prispevali k uspešnosti izvršbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da so ti stroški bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Razdelilni narok je, glede na zakonsko dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZIZ, namenjen temu, da se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke, ter raziskovanju in ugotavljanju dejstev, pomembnih za materialnopravno pravilno odločitev o poplačilu upnikov. Zato je sodišče prve stopnje glavnemu upniku utemeljeno priznalo priglašene stroške za vlogo (obračun terjatve), za pristop pooblaščenca na razdelilni narok in za kilometrino v zvezi s pristopom na narok (natančneje glej 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje).

10. Glede na navedeno je dolžničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je dolžničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v točkah I/a in I/d izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške.

1 Gre za nepremičnine z ID znaki: XXX 755/1, XXX 756/1, XXX 757/1, XXX 758/1, XXX 761/2, XXX 762/1, XXX 762/2, XXX 763/2, XXX 764, XXX 765/1, XXX 765/2, XXX 766/1, XXX 766/2, XXX 767, XXX 768, XXX 769, XXX 773/1, XXX *152, XXX *153, XXX *155, XXX *156 in XXX *158. 2 Po 335. členu ZPP (v zvezi s členom 366 ZPP in 15. členom ZIZ) mora pritožba obsegati: 1. navedbo sklepa, zoper katero se vlaga; 2. izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge; 4. podpis pritožnika. 3 Izdanega na podlagi prvega odstavka 208. člena ZIZ, v skladu s katerim sodišče po opravljenem naroku odloči o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ. 4 Obrazložitev pod točko 6 izpodbijanega sklepa. 5 Gre za dolžničina plačila, izvršena na podlagi rubeža denarnih sredstev na njenem računu. 6 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 324/2021 z dne 13. 10. 2021.