Jedro

Glede na to, da je bila tožnikova nadzorstvena pritožba vsebinsko zavrnjena in glede na to, da je bil tožnik z odločitvijo prvostopenjskega sodišča nezadovoljen in je vložil pritožbo, bi moral zaradi izpolnitve predpostavk, ki jih zahteva zakon, v postopku uveljavljanja odškodnine po ZVPSBNO, vložiti rokovni predlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine 7.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2010 dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 226,70 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je 12. 2. 2008 vložil nadzorstveno pritožbo, o kateri je bilo odločeno 26. 2. 2008. Predsednik sodišča nadzorstvene pritožbe ni zavrnil zaradi njene neutemeljenosti, pač pa zato, ker je bila nadzorstvena pritožba vložena isti dan, kot je sodišče izdalo sodbo. Tega tožeča stranka ni mogla vedeti, saj ji je bila sodba vročena šele šest dni po oddaji nadzorstvene pritožbe. Ker je prejela sklep o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe po vročitvi sodbe, ni imela razloga za vložitev rokovnega predloga. ZVPSBNO (1) ni predvidel vložitve rokovnega predloga zaradi izpolnitve pogojev za odškodninski zahtevek, temveč zaradi točno določenih razlogov po prvem odstavku 8. člena. Ko je tožeča stranka prejela sodbo, ni imela nobenega razloga za vložitev rokovnega predloga. Tak rokovni predlog bi bil gotovo zavržen, saj tožnik za njegovo vložitev ne bi imel interesa. Zato tudi ne drži trditev, da v danem primeru niso izpolnjene predpostavke po prvem odstavku 15. člena ZVPSBNO.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik v predmetni pravdi zahteva plačilo odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku. Izplačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko zahteva stranka, ki je vložila nadzorstveno pritožbo, kateri je bilo ugodeno (prvi in drugi odstavek 15. člena ZVPSBNO). Če tej ni bilo ugodeno (kot v obravnavanem primeru, ko je bila tožnikova nadzorstvena pritožba s sklepom predsednika sodišča zavrnjena) pa zakon nalaga oškodovancu vložitev rokovnega predloga. Slednjega tožnik ni vložil. S tem ni izpolnil predpostavk, ki jih zakon zahteva, zato v postopku uveljavljanja odškodnine po ZVPSBNO ne more biti uspešen. Vse to je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče in ravnalo pravilno, ko je zahtevek tožnika zavrnilo.

5. Pritožbena trditev, da tožnik rokovnega predloga ni vložil zato, ker to ni bilo smiselno, saj je sodišče že izdalo prvostopenjsko sodbo, je neutemeljena. Postopek, glede katerega tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nerazumno dolgega sojenja, se v času zavrnitve nadzorstvene pritožbe ni končal pravnomočno, pač pa je tožnik zoper prvostopenjsko sodbo vložil pritožbo. To pomeni, da se je postopek nadaljeval, saj tožnik z odločitvijo ni bil zadovoljen in je imel tudi razlog za vložitev rokovnega predloga zoper odločitev o nadzorstveni pritožbi. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da naj bi bila nadzorstvena pritožba zavrnjena zato, ker je bila hkrati izdana sodba. Iz obrazložitve sklepa predsednika Okrožnega sodišča v Kopru, ki je obravnaval tožnikovo nadzorstveno pritožbo, izhaja drugače. Predsednik sodišča je tožnikovo nadzorstveno pritožbo zavrnil zato, ker je ugotovil, da je tožeča stranka s svojim ravnanjem tudi sama pripomogla k dolgotrajnejšemu postopku in da kljub dalj časa trajajočem postopku ni mogoče reči, da je bila ob upoštevanju meril iz 4. člena ZVPSBNO tožeči stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako je predsednik ugotovil, da je bila nadzorstvena pritožba vložena isti dan, kot je izdalo sodišče sodbo ter pospešitveni ukrepi niso bili več potrebni.

6. Glede na to, da je bila tožnikova nadzorstvena pritožba vsebinsko zavrnjena in glede na to, da je bil tožnik z odločitvijo prvostopenjskega sodišča nezadovoljen in je vložil pritožbo, bi moral zaradi izpolnitve predpostavk, ki jih zahteva zakon, v postopku uveljavljanja odškodnine po ZVPSBNO, vložiti rokovni predlog. V pospešitvenem pravnem sredstvu, ki je strankam na voljo pri zavrnitvi nadzorstvene pritožbe, bi lahko tožnik argumentirano oporekal razlogom, zaradi katerih je bila njegova nadzorstvena pritožba zavrnjena. Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pravno sredstvo uveljavlja.

7. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, preizkus prvostopenjske sodbe pa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

(1) Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Ur. l. RS, št. 49/2006 in naslednji.