14. 7. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1741/2005 z dne 13. 4. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku št. P 105/2004 z dne 28. 1. 2005 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče je v sporu zaradi motenja posesti ugotovilo, da je pritožnica (v pravdi toženka) motila tožnika v posesti zemljišča parc. št. 226 k. o. V. s tem, ko je 26. 4. 2002 njivo kultivirala in na njej posejala koruzo, 13. 10. 2002 pospravila koruzo in 14. 10. 2002 njivo ponovno kultivirala ter 15. 10. 2002 na njej posejala pšenico. Sodišče je pritožnici naložilo, naj odstrani vse posevke, parcelo ponovno preorje in pripravi za uporabo. V bodoče ji je prepovedalo s takšnim ali podobnim ravnanjem posegati v posest tožnika. Zoper prvostopenjski sklep je pritožnica vložila pritožbo. Višje sodišče je njeno pritožbo v pretežnem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Spremenilo je le oznako parcele, na kateri je prišlo do motenja posesti, ter znižalo prisojene stroške za znesek 48.470,00 SIT.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22. in 67. člena Ustave. Meni, da sta izpodbijana sklepa materialnopravno napačna. Sodišči naj bi pri svoji odločitvi izhajali iz napačne predpostavke, da je tožnik z motilnim ravnanjem pridobil posest spornega zemljišča. Pritožnica pojasnjuje, da je sporno zemljišče del kompleksa, ki ga obdeluje, in da tožnikova samovoljna označitev mej v navedenem kompleksu nikakor ne more pomeniti razbitja tega kompleksa. Tak poseg po mnenju pritožnice ni dopusten in tudi ni v skladu z drugim in devetim odstavkom 27. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – ZDen). V zvezi s tem pritožnica sodiščema očita neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse, pri čemer se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 412/2002 z dne 4. 12. 2002. Pritožnica nasprotuje tudi temu, da je Višje sodišče v izreku prvostopenjskega sklepa spremenilo oznako zemljišča. S tem naj bi poseglo v zahtevek tožnika in odločilo mimo njega. Pritožnica sicer meni, da je izpodbijani sklep neizvršljiv, saj iz izreka ni razvidno, na kateri parceli mora pritožnica vzpostaviti prejšnje stanje. Sodišču tudi očita, da je svojo odločitev oprlo le na dokaze, ki jih je predlagal tožnik, medtem ko njenih dokazov ni upoštevalo in se do njih ni opredelilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Obveznost, ki jo pritožnici nalaga sodišče (tj. odstranitev posevkov in priprava zemljišča za ponovno uporabo), standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza. Poleg tega je izpodbijana odločitev glede ne potek časa izgubila na pomenu. Tudi sicer je treba upoštevati, da je odločitev sodišča v pravdi zaradi motenja posesti le začasne narave in ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Glede na to Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi za pritožnico lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan