Jedro

Kljub pripombam pooblaščenca tožnika, da nima možnosti izjave glede listin, ki bodo v spis predložene naknadno, je sodišče prve stopnje po zaključku obravnave pridobilo nove listine in na njih oprlo svojo odločitev, ne da bi se tožnik izrecno odpovedal obravnavanju teh listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče tožniku odvzelo možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in dokazih nasprotne stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo in tožniku naložilo, da toženi stranki povrne stroške v višini 1.161,20 EUR, v 15 dneh od prejema sklepa, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od zapadlosti) do plačila. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost, je štelo, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje predmetnega spora.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje brez naroka izdati sodbo na podlagi stanja spisa. Meni, da je sodišče prve stopnje toženi stranki nedopustno dovolilo podajanje novih trditev in dokazov mimo določb o prekluziji. Zato sta podani kršitvi določb drugega odstavka 362. člena ZPP in 286. člena ZPP. Prav tako so podane kršitve iz drugega odstavka 291. člena ZPP ter iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče odločitev oprlo tudi na dokaze, glede katerih tožniku do konca glavne obravnave ni bilo omogočeno, da bi se z njimi seznanil, do njih opredelil in predlagal nasprotne dokaze. Sodišče prve stopnje je nedopustno zavrglo tožbo v celoti, torej tudi o delu, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Navaja, da se pri dajatvenem zahtevku domneva pravni interes za vložitev tožbe. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožnika tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje brez naroka izdati sodbo na podlagi stanja spisa. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) v četrtem odstavku 28. člena daje sodišču možnost, da odloči glede na stanje spisa, če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če na tak narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. Ker sta na poznejši narok dne 17. 4. 2012 in 19. 6. 2012 pristopila pooblaščenca tožnika in tožene stranke, kar zadostuje za pravilno izvedbo naroka, nista izpolnjena formalna pogoja (odsotnost ene ali obeh strank s kakšnega od poznejših narokov) iz navedene določbe za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa.

Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek prekluzije navajanja dejstev in dokazov, predlaganih s strani tožene stranke. Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu opr. št. VIII Ips 481/2009 z dne 21. 6. 2011 sodišču prve stopnje naložilo, da izvede dokazni postopek in ponovno odloči. Po določbi prvega odstavka 362. člena ZPP v povezavi s 383. členom ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo revizijsko sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Na naroku dne 17. 4. 2012 stranki nista bili procesno aktivni, saj je bil razpisani narok na predlog strank zaradi pogajanj takoj preložen. Tožena stranka je na naroku dne 19. 6. 2012 in po njem v zvezi z zatrjevano izpolnitvijo predložila dokaze, ki datirajo po izdaji (delno) razveljavljene zamudne sodbe prvostopenjskega sodišča. Gre za dejstva in dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde prej ni mogla navesti, saj se dokazi še niso izvajali. Prekluzija po četrtem odstavku 286. člena ZPP (enako pa določa drugi odstavek 362. člen ZPP) pa pride v poštev le, če stranka dejstev in dokazov brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Zato je treba trditve in dokaze, ki jih je navedla tožena stranka po delni razveljavitvi zamudne sodbe, šteti za pravočasne.

Utemeljeno pa pritožba uveljavlja kršitev drugega odstavka 291. člena ZPP. V skladu s to določbo lahko sodišče sklene, da konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba, da se preskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. Sodišče prve stopnje je na naroku z dne 19. 6. 2012 sprejelo dokazni sklep o vpogledu listinske dokumentacije (A1-A30 in B1-B12), nato pa sklenilo, da se (glavna) obravnava zaključi. Kljub pripombam pooblaščenca tožnika, da nima možnosti izjave glede listin, ki bodo v spis predložene naknadno, je sodišče prve stopnje po zaključku obravnave pridobilo še listine (B13 - B16) in na njih oprlo svojo odločitev, ne da bi se tožnik izrecno odpovedal obravnavanju teh listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče tožniku odvzelo možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in dokazih nasprotne stranke. Zato je potrebno ugotoviti, da je sodišče kršilo pravico tožnika do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnik v pritožbi tudi izrecno uveljavlja.

Utemeljen je tudi izrecni pritožbeni ugovor tožnika, da je sodišče nedopustno zavrglo tožbo v celoti, čeprav je bilo o delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno. Vrhovno sodišče RS je s citiranim sklepom sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo le v delu, ki se nanaša na odločitev o premalo izplačanih plačah za čas od februarja 2004 do decembra 2007, pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kolektivni stimulaciji za obdobje 2004 – 2007, ter stroških postopka, in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitve o plačilu regresov za letni dopust in premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa Vrhovno sodišče z navedenim sklepom ni razveljavilo in je v tem delu zamudna sodba sodišča prve stopnje opr. št. Pd 57/2008 postala pravnomočna. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v celoti, je prekoračilo zahtevek tožnika.

Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo. Pravni interes je sicer procesna predpostavka za vodenje spora (274. in 288. člen ZPP), vendar se pri dajatvenih tožbah domneva in ga tožniku ni treba posebej izkazovati. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da vprašanje izpolnitve tožnikovih denarnih terjatev ni povezano z obstojem pravnega interesa kot procesne predpostavke za vodenje spora, temveč z utemeljenostjo tožbenega zahtevka. Če sodišče ugotovi, da so vtoževane terjatve zaradi izpolnitve prenehale, o zahtevkih meritorno odloči s sodbo, kot to določata prvi in drugi odstavek 310. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep (in posledično odločitev o stroških postopka) razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene procesne kršitve, tako da bo izvedlo nov narok, na katerem bo obravnavalo predlagane dokaze, nato pa bo o tožbenemu zahtevku (razen točk 3 in 7 tožbenega zahtevka, o katerih je že pravnomočno odločeno) ponovno odločilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.