Jedro

Zakon je v četrtem odstavku 399. člena opredelil najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Eden od teh je primer, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Gre za primer zakonske domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je izpodbojna.

Dolžnik navaja, da je bil registriran kot samostojni podjetnik v obdobju 2012 do 2014. Upnica mu v odgovoru proti odpustu obveznosti očita neobračun (in neplačilo) prispevkov za socialno varnost za obdobje od oktobra 2013 do vključno novembra 2014, ne pa tudi za obdobje od začetka poslovanja v letu 2012 do septembra 2013. Iz tega je mogoče sklepati, da je dolžnik vedel za obveznost mesečnega obračunavanja in plačevanja prispevkov in je to obveznost do vključno septembra 2013 tudi izpolnjeval. V obravnavanem primeru je bil postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. začet 22. 2. 2016, kar pomeni, da bi odpust obveznosti pri njem ne učinkoval za terjatve na plačilo prispevkov, ki so nastale od 22. 2. 2015 do 22. 2. 2016, za vse starejše terjatve za plačilo prispevkov pa bi odpust obveznosti učinkoval, torej tudi za prispevke, ki jih dolžnik ni obračunaval in plačeval od oktobra 2013 do novembra 2014. Upoštevaje navedeno in dolžnikovo pojasnilo v predlogu za začetek stečajnega postopka, vloženem šele 17. 2. 2016, da so dolžniku dolgovi, zaradi katerih je postal insolventen, nastali zaradi opravljanja samostojne dejavnosti, ki jo je imel po navedbah na naroku registrirano v obdobju 2012 do 2014, ni mogoč zaključek, da je z nepojasnjenim čakanjem na vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja več kot eno leto od prenehanja opravljanja dejavnosti dolžnik ravnal pošteno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnice Republika Slovenija proti odpustu obveznosti, ki ga je vložila dne 26. 8. 2016. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila upnica. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče postopek odpusta obveznosti ustavi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena upraviteljici in dolžniku. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril, upraviteljica pa je predlagala zavrnitev pritožbe, ker gre za prednostne terjatve, ki jih bo moral dolžnik kljub odpustu obveznosti plačati, ker nanje odpust obveznosti ne učinkuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma povzema tiste podatke iz spisovnega gradiva, ki bodo relevantni za odločitev o pritožbi upnice zoper sklep sodišča prve stopnje.

6. Postopek osebnega stečaja zoper dolžnika je bil uveden z dolžnikovim predlogom za začetek postopka dne 17. 2. 2016, sodišče pa je začelo postopek osebnega stečaja dne 22. 2. 2016. Dne 29. 2. 2016 pa je na dolžnikov predlog začelo še postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in mu določilo preizkusno obdobje dveh let, ki poteče 1. 3. 2018. 7. Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G (26. 4. 2016) pa je upnica dne 26. 8. 2016 vložila ugovor proti odpustu obveznosti (p. d. 28), v katerem je uveljavljala dolžnikovo zlorabo pravice do odpusta obveznosti po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Navajala je, da dolžnik ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost v obdobju od oktobra 2013 do vključno novembra 2014, zardi česar je davčni organ z odmernimi odločbami naknadno odmeril davke in prispevke v skupni višini 4.781,70 EUR (od tega prispevke za socialno varnost v višini 4.381,70 EUR in globo v višini 400,00 EUR). Dolžnik na navedeni ugovor ni odgovoril, zaslišan na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti dne 28. 9. 2016 (p. d. 34) pa je navedel: „Prispevkov nisem plačeval zato, ker nisem imel denarja. Za obrazce pa povem, da se na te stvari ne spoznam in ne vem. Obrt sem imel od 2012 do 2014. Obrt nisem odjavil, ker nisem poznavalec prava.“

8. Na podlagi teh navedb dolžnika je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da v zvezi z izpolnitvijo obveznosti predložitve obrazcev dolžnik sicer ni ravnal dovolj vestno, vendar mu je bilo izpolnjevanje obrazcev neznano in ni vedel, da mora obrt odjaviti, čeprav dela ni opravljal. Sicer pa je bil zaradi neplačanih prispevkov dolžnik kot samostojni podjetnik sam prikrajšan pri pokojninski dobi in pri uveljavljanju pravic in zdravstvenega zavarovanja, v primeru ustavitve postopka odpusta obveznosti pa bi bil dolžnik kaznovan dvakrat – enkrat z obveznostjo plačila prispevkov, drugič pa z odvzemom odpusta obveznosti. Prvostopenjsko sodišče se je pri tem na več mestih obrazložitve sklicevalo na sklep VSL Cst 648/2017. 9. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (zloraba pravice do odpusta obveznosti – tretji odstavek 399. člena). Zakon je v četrtem odstavku 399. člena opredelil najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Eden od teh je primer, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR (1. točka četrtega odstavka 399. člena). Gre za primer zakonske domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je izpodbojna. Toda drugače kot prvostopenjsko sodišče pritožbeno sodišče meni, da dolžnik ni uspel izpodbiti zakonske domneve zlorabe odpusta obveznosti iz spodaj navedenih razlogov.

10. Prvostopenjsko sodišče je namreč nekritično sledilo navedbam dolžnika, da se na obrazce (torej prijavo obračuna prispevkov) ne spozna in zaključilo, da je neobračun prispevkov rezultat njegove nevednosti in da mu zato ni mogoče očitati zlorabe odpusta obveznosti. Dolžnik namreč sam navaja, da je bil registriran kot samostojni podjetnik v obdobju 2012 do 2014. Upnica mu v odgovoru proti odpustu obveznosti očita neobračun (in neplačilo) prispevkov za socialno varnost za obdobje od oktobra 2013 do vključno novembra 2014, ne pa tudi za obdobje od začetka poslovanja v letu 2012 do septembra 2013. Iz tega je mogoče sklepati, da je dolžnik vedel za obveznost mesečnega obračunavanja in plačevanja prispevkov in je to obveznost do vključno septembra 2013 tudi izpolnjeval. Dolžnik z neizkazano navedbo, da prispevkov ni plačeval, ker ni imel denarja, ne more uspeti, pojasnil pa ni nobenih okoliščin, ki bi ga ovirale pri nadaljnjem mesečnem obračunu prispevkov.

11. Pritožbeno sodišče tudi ne soglaša z upraviteljico, da na neplačane prispevke odpust obveznosti ne učinkuje, ker gre za prednostne terjatve, zaradi česar dolžnik ni mogel zlorabiti instituta odpusta obveznosti.

12. Neobračun in neplačilo prispevkov za socialno varnost kot ovira za odpust obveznosti, je bil uveden šele z novelo ZFPPIPP-G, ki je začela veljati 26. 4. 2016. S to novelo je bil dopolnjen tudi drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP, ki je kot prednostne terjatve, na katere ne učinkuje odpust obveznosti, opredelil tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Tudi drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP je bil z novelo ZFPPIPP-G spremenjen. Kot prednostne terjatve je na novo opredelil nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Pred tako določeno spremembo je drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP opredeljeval kot prednostne terjatve nezavarovane terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, vendar je v tretjem odstavku 32. člena prehodnih in končnih določb novela ZFPPIPP-G določala, da se spremenjeni drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP uporablja za postopke, ki se uvedejo po uveljavitvi zakona (torej novele ZFPPIPP-G). Ker je novela ZFPPIPP-G začela veljati 26. 4. 2016, postopek osebnega stečaja zoper dolžnika pa je bil uveden z vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja dne 17. 2. 2016, se spremenjena določba drugega odstavka 21. člena ZFPPPIPP, ki kot prednostne terjatve šteje vse prispevke, ki so nastali do začetka stečajnega postopka, v obravnavanem postopku osebnega stečaja ne uporablja. Drugače povedano: za dolžnika odpust obveznosti ne bi učinkoval za vse prispevke, nastale do začetka stečajnega postopka, pač pa le za tiste, katere terjatve za plačilo so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.

13. V obravnavanem primeru je bil postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. začet 22. 2. 2016, kar pomeni, da bi odpust obveznosti pri njem ne učinkoval za terjatve na plačilo prispevkov, ki so nastale od 22. 2. 2015 do 22. 2. 2016, za vse starejše terjatve za plačilo prispevkov pa bi odpust obveznosti učinkoval, torej tudi za prispevke, ki jih dolžnik ni obračunaval in plačeval od oktobra 2013 do novembra 2014. Upoštevaje navedeno in dolžnikovo pojasnilo v predlogu za začetek stečajnega postopka, vloženem šele 17. 2. 2016, da so dolžniku dolgovi, zaradi katerih je postal insolventen, nastali zaradi opravljanja samostojne dejavnosti, ki jo je imel po navedbah na naroku registrirano v obdobju 2012 do 2014, ni mogoč zaključek, da je z nepojasnjenim čakanjem na vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja več kot eno leto od prenehanja opravljanja dejavnosti dolžnik ravnal pošteno.

14. Pri tem ne prepriča niti argument prvostopenjskega sodišča, da je bil z neplačevanjem prispevkov pri pokojninski dobi in uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja prikrajšan prav dolžnik sam. Upnica namreč v pritožbi utemeljeno opozarja na veljaven sistem pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, temelječega na generacijski solidarnosti in da je dolžnik z neplačilom prispevkov oškodoval pokojninsko in zdravstveno blagajno, s tem pa tudi proračun Republike Slovenije, ki izpad pokojninske in zdravstvene blagajne nadomešča s proračunskimi sredstvi. Z neplačevanjem prispevkov dolžnika so bili torej oškodovani vsi davkoplačevalci in ne samo dolžnik.

15. Povedanemu velja dodati, da se je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno sklicevalo na odločbo VSL Cst 648/2017, ker ne gre za identična primera. V zadevi Cst 648/2017 je sodišče ugotovilo, da je dolžnik izgubil službo, da ni bil sposoben poravnati davčnih obveznosti zaradi hude finančne stiske, zato tudi ni bil sposoben poravnati obveznosti do računovodje, ki je prenehal opravljati storitve za dolžnika in da je bil dolžnik od leta 2011 dalje brez sredstev in odvisen od finančne pomoči svoje matere. Takih okoliščin pa dolžnik v obravnavanem primeru ni zatrjeval. 16. Pritožbeno sodišče pa skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot pritožbenih novot ni upoštevalo pritožbenih trditev, da je dolžnik v letu 2012 prejel subvencijo za samozaposlitev s prevzeto obveznostjo, da bo samozaposlitev ohranjal najmanj 2 leti. Pritožnica namreč ni pojasnila, zakaj navedenih dejstev ni mogla brez svoje krivde pravočasno navesti že v ugovoru proti odpustu obveznosti.

17. Tako se pokaže, da glede na navedene okoliščine (le v zadnjem času poslovanja dolžnika kot samostojnega podjetnika neoddanih obračunov prispevkov in več kot eno leto po nastopu insolventnosti vloženim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja) dolžnik ni uspel izpodbiti zakonske domneve zlorabe odpusta obveznosti iz 1. točke četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP.

18. Utemeljeni upničini pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).