Jedro

Tožnik ni postopal pravilno, ko je drugostopenjskemu organu v upravnem postopku poslal novo zahtevo, da po vsebini odloči o pritožbi, ko je še tekel pritožbeni postopek in se rok za izdajo drugostopenjske odločbe o pritožbi tožnika zoper sklep o zavrženju pritožbe še ni iztekel. Rok za vsebinsko odločitev drugostopenjskega organa o pritožbi pa se ni iztekel niti ob vložitvi tožbe. Tožnik bi bil šele po izteku tega roka in v primeru, če v njegovi pritožbi drugostopenjski organ v tem roku ne bi odločil, upravičen podati zahtevo iz drugega odstavka 72. člena ZDSS-1. V kolikor tožena stranka tudi v tem dodatno postavljenem roku sedmih dni ne bi sprejela odločitve, bi se štelo, da je nastopil molk drugostopenjskega organa in bi tožnik lahko vložil tožbo zaradi molka organa. Ker je tožnik vložil tožbo pred potekom predpisanih rokov, jo je sodišče prve stopnje v skladu s 75. členom ZDSS-1 pravilno zavrglo kot preuranjeno.

Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s strani upnika je, da mora upnik za verjetno izkazat obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče terjatve tožnika do toženke po vsebini ni obravnavalo, ker je tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo. Tako se tudi z začasno odredbo navedeno stanje ne more delno in začasno rešiti, saj do vsebinskega odločanja v predmetni zadevi ne bo prišlo. Glede na to, da v tem socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje po 72. členu ZDSS-1 in je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo kot preuranjeno, je posledično pravilno zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (I. točka izreka) in zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

Glede tožbe tožnika je ugotovilo, da tožnik ni postopal skladno z določbo drugega odstavka 72. člena ZDSS-1, saj je bila tožba vložena preuranjeno. Pritožbeni postopek in s tem rok za izdajo drugostopne odločbe o pritožbi tožnika zoper sklep o zavrženju pritožbe se še ni iztekel. Tožnik je 9. 2. 2016 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je sodišče zavrglo, glede na to, da v tem socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje po 72. členu ZDSS-1. 2. Zoper izdani sklep se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je sklep protipraven, škodljiv, nezakonit in neutemeljen in da sodišče z njim krši pravico tožnika na podlagi 56. in 70. člena ZDSS-1. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Meni, da izpolnjuje pogoje za vtoževano dajatev, s tem da se tožniku odtujujejo pravice se mu povzroča škoda.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določba drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

K sklepu o zavrženju tožbe

5. Po določbi 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) je tožba v socialnem sporu dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonskem roku. Glede na 72. člen ZDSS-1 se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta (prvi odstavek). Stranka pa sme vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena tudi v primeru, če pristojni drugostopenjski organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (drugi odstavek 72. člena ZDSS-1).

6. Stranka lahko torej tožbo vloži tudi v primerih t.i. molka organa. Da lahko pride do molka organa in posledično do dopustne tožbe morajo biti izpolnjene zahteve določene v citirani določbi 72. člena ZDSS-1. Odločba torej ni izdana v zakonitem roku oziroma potekel je rok za izdajo odločbe in da od dneva vložitve nove zahteve preteče še nadaljnjih sedem dni. Šele pod temi pogoji je tožba dopustna in sicer, kot da je izdana zavrnilna odločba. V nasprotnem primeru, če je tožba vložena pred potekom predpisanih rokov, jo sodišče kot preuranjeno, v skladu s 75. členom ZDSS-1, zavrže. 7. Glede na navedeno je za ugotovitev ali je tožba dopustna potrebno ugotoviti, ali je potekel predpisani rok za izdajo odločbe, ali je bila po preteku roka za izdajo odločbe, vložena nova zahteva in ali je ob vložitvi tožbe od nove zahteve preteklo nadaljnjih sedem dni.

8. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče, je tožnik toženki dne 23. 3. 2015 podal zahtevek za dodatek za pomoč in postrežbo. Dne 1. 7. 2015 je bila izdana zavrnilna odločba. Tožnik je zoper odločbo z dne 1. 7. 2015 23. 7. 2015 vložil pritožbo. Toženka je dne 20. 8. 2015 izdala sklep o zavrženju pritožbe, ker naj bi bila ta vložena prepozno. Zoper citirani sklep se je tožnik dne 26. 8. 2015 pritožil. Dne 20. 10. 2015, torej v času, ko je še tekel rok za odločanje o pritožbi po 256. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, ZUP), je tožnik podal zahtevo, da se odloči v sedmih dneh. Toženka je dne 26. 10. 2015 pritožbi tožnika ugodila in sklep z dne 20. 8. 2015 o zavrženju pritožbe odpravila. Tožnik je dne 24. 11. 2015 vložil predmetno tožbo.

9. Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da tožnik ni pravilno postopal, ko je že 20. 10. 2015 drugostopenjskemu organu poslal novo zahtevo, da po vsebini odloči o pritožbi, saj je takrat še tekel pritožbeni postopek in se rok za izdajo drugostopenjske odločbe o pritožbi tožnika zoper sklep o zavrženju pritožbe še ni iztekel. Glede na datum izdaje drugostopenjske odločbe (26. 10. 2015), s katero je bil odpravljen sklep o zavrženju pritožbe pa se tudi rok za vsebinsko odločitev drugostopenjskega organa o pritožbi, ki jo je tožnik zoper prvostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 1. 7. 2015 vložil 23. 7. 2015 ni iztekel ob vložitvi tožbe, temveč šele 26. 12. 2015. Tožnik bi bil šele po tem datumu (26. 12. 2015) in v primeru, če v njegovi pritožbi drugostopenjski organ v tem roku ne bi odločil, upravičen podati zahtevo iz drugega odstavka 72. člena ZDSS-1. Če je tožena stranka tudi v tem dodatno postavljenem roku sedmih dni ne bi sprejela odločitve, bi se štelo, da je nastopil molk drugostopenjskega organa in bi tožnik lahko vložil tožbo zaradi molka organa.

K izdaji začasne odredbe

10. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je 70. člen ZDSS-1, ki določa, da lahko sodišče med postopkoma na predlog stranke ali po uradni dolžnosti: - odloži izvršitev izpodbijane upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali - naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev iz 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Po prvem odstavku tega člena sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, upnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da bo zaradi tožnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek). Po tretjem odstavku istega člena upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi tožnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

11. Z začasnimi odredbami se sporno razmerje le delno in začasno rešuje. V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje denarne terjatve, kar sicer predstavlja predmet tega spora, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost terjatve, na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enako tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju. Ob tem pa mora izkazati še obstoj enega od predpisanih pogojev iz določbe 270. člena ZIZ, to je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode in da tožnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki pred izdajo začasne odredbe nastajajo upniku.

12. Kot navedeno je temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s strani upnika za verjetno izkazano, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V danem primeru prvostopenjsko sodišče terjatve tožnika do toženke po vsebini sploh ni obravnavalo, ker je tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo. Tako se tudi z začasno odredbo navedeno stanje ne more delno in začasno rešiti, saj do vsebinskega odločanja v predmetni zadevi sploh ne bo prišlo. Pravilno tako navaja prvostopenjsko sodišče, da glede na to, da v tem socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje po 72. členu ZDSS-1 in je sodišče tožbo zavrglo kot preuranjeno, je potrebno posledično, ob upoštevanju prvega odstavka 274. člena ZPP, zavreči tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

13. Tožnik ne v začasni odredbi ne v pritožbi ne navede ničesar takega, kar bi prispevalo k drugačni rešitvi predmetne zadeve. Podaja le splošne navedbe glede nepravilne uporabe materialnega prava in ne ugotovitve dejanskega stanja, pri tem pa ne pove, v čem naj bi bilo dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno in v čem naj bi sodišče kršilo njegove pravice z izpodbijanima sklepoma, tako, da se v tem delu pritožba niti ne da posebej preizkusiti.

14. Na podlagi dosedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.