Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku davčnemu organu daje podlago za izračun davčne obveznosti, ki bi bila večja od tiste, ki bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku davčnemu organu daje podlago za izračun davčne obveznosti, ki bi bila večja od tiste, ki bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT-0610-14115/2015-11 (01321-34, 01321-45) z dne 30. 11. 2016, s katero je bila tožnici v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora naložila v plačilo davek od dohodka iz kapitala v znesku 640.000 EUR (od osnove 3.200.000 EUR po stopnji 20%) in pripadajoče obresti v višini 75.870,01 EUR. Tožnica je zoper odločbo vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila z odločbo št. DT-499-05-3/2017-3 z dne 20. 9. 2017. 2. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka obravnavala prodajo poslovnih deležev v predlagateljici R., d. o. o. s strani M. V. in R. V. kupcu P., Ciper, kot davčno zlorabo, ker naj bi bil cel pravni posel (oziroma veriga neobičajnih pravnih poslov, skupaj s posojili in poboti) sklenjen zgolj s ciljem pridobitve davčne ugodnosti. Presoja temelji na ugotovitvi, da sta M.in R. V. prejeta sredstva, ki so predstavljala prikrito izplačilo dobička predlagateljice, prikazala kot plačilo kupnine za poslovna deleža v tožeči stranki, jih prijavila kot dohodek ob odsvojitvi poslovnih deležev (dobiček iz kapitala, 92. člen Zakona o dohodnini, v nadaljevanju ZDoh-2, in naslednji) in plačala davek v skupni višini 473.303,18 EUR (torej 236.651,69 EUR vsak). S tem sta dosegla nižjo stopnjo obdavčitve teh sredstev kot bi veljala v primeru obdavčitve dividend, kjer bi davek morala ob izplačilu plačati predlagateljica kot plačnik davka (15% namesto 20%). Ker je bila kupnina po ugotovljenem dejanskem stanju v celoti financiran iz dobička predlagateljice, je tožena stranka odločila, da je navedeno treba obdavčiti kot prikrito izplačilo dobička skladno z 90. členom ZDoh-2 .

3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Pomembnost predlaganih vprašanj utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in tudi za razvoj sodne prakse, saj gre v dani zadevi za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

6. Predlagateljica predlog za dopustitev revizije utemeljuje z vprašanjem, ki se nanaša na javnopravno davčno obligacijsko razmerje in sicer, ali je davčna terjatev, ki bi ob odsotnosti davčne zlorabe sicer morala biti poplačana, lahko že predhodno delno izpolnjena s strani druge osebe, kar bi moral davčni organ upoštevati. Predlagateljica tako zatrjuje, da je država kot upnica je dobila z obdavčitvijo ekonomsko istih sredstev (kupnine) s strani navedenih fizičnih oseb poplačan vsaj del terjatve, ki jo je ugotovila in naložila v plačilo v tem postopku predlagateljici. S tem pa se odpira vprašanje, ali je res tožena stranka kot upnica tudi v primeru davčne zlorabe (v smislu četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku) lahko ekonomsko in obligacijsko zainteresirana zgolj za poplačilo manjkajočega dela davčnega dolga, ali pa – in na kakšen način – je treba upoštevati davčno-pravni vidik, po katerem gre pri naložitvi različnih davčnih obveznosti, ki so bile sicer v dejanskem smislu vse del ugotovljene davčne zlorabe, lahko za medsebojno ločena javno pravna razmerja. Iz tega pa izhaja tudi nadaljnje vprašanje, ali lahko vse naložene davčne obveznosti v takem primeru presegajo določeno skupno mejo obdavčitve določenega vira sredstev in kako to v davčnih postopkih ustrezno upoštevati.

7. Odgovor na zastavljeno vprašanje bo omogočil stališče Vrhovnega sodišča, ki je pomembno, saj sproža pravna vprašanja, ki se nanašajo na potencialno širok krog davčnih zavezancev in s tem tudi na bodočo davčno upravno in sodno prakso v velikem številu primerov.

8. Ker je vprašanje pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, o njem pa Vrhovno sodišče še ni odločalo, je predlagateljevemu predlogu za dopustitev revizije v obsegu, ki je določen v izreku tega sklepa, ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP. Druga predlagana pravna vprašanji niso pomembna pravna vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.