Jedro

Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe obdolženko oprostilo obtožbe iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, torej ker ji storitev očitanega kaznivega dejanja ni dokazana. V 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pa je navedlo, da je obdolženko oprostilo obtožbe zaradi nezadostne konkretizacije dejanja (razlog po 1. točki 358. člena ZKP) in nato še, da jo je oprostilo zaradi nedokazanosti kaznivega dejanja (razlog po 3. točki 358. člena ZKP). Razlogi izpodbijane sodbe tako nihajo med obema razlogoma za izrek oprostilne sodbe in tako ni jasno, iz katerega razloga je bila obdolženka torej sploh oproščena storitve očitanega kaznivega dejanja. Takšna obrazložitev je zato nejasna in v precejšnji meri s seboj v nasprotju, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Ob reševanju pritožb oškodovanca kot tožilca A. A. in njegovega pooblaščenca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je z uvodoma navedeno sodbo obdolženo B. B. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo očitka storitve kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po drugem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, nastale od prevzema pregona, v višini 2.823,03 EUR, ter da v preostalem do tedaj nastali stroški kazenskega postopka po tretjem odstavku 96. člena ZKP bremenijo proračun. Oškodovancu kot tožilcu je naložilo tudi plačilo sodne takse v višini 300,00 EUR ter potrebnih izdatkov obdolžene in njenega zagovornika, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo znani. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP je oškodovanca kot tožilca s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo sta se pritožila oškodovanec kot tožilec in njegov pooblaščenec. Oškodovanec kot tožilec se je pritožil iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika. Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca pa se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, z enakim predlogom pritožbenemu sodišču, kot ga je podal oškodovanec kot tožilec.

3. Na pritožbi oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca je odgovoril zagovornik obdolženke, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi zavrne kot neutemeljeni in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter pritožniku naloži stroške postopka.

4. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, ki ga je pritožbeno sodišče dolžno opraviti v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZKP, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki terja razveljavitev izpodbijane sodbe, saj so razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih popolnoma nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

5. Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe obdolženko oprostilo obtožbe iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, torej ker ji storitev očitanega kaznivega dejanja ni dokazana. V 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pa je navedlo, da je obdolženko oprostilo obtožbe zaradi nezadostne konkretizacije dejanja (razlog po 1. točki 358. člena ZKP) in nato še, da jo je oprostilo zaradi nedokazanosti kaznivega dejanja (razlog po 3. točki 358. člena ZKP). Razlogi izpodbijane sodbe tako nihajo med obema razlogoma za izrek oprostilne sodbe in tako ni jasno, iz katerega razloga je bila obdolženka torej sploh oproščena storitve očitanega kaznivega dejanja. Takšna obrazložitev je zato nejasna in v precejšnji meri s seboj v nasprotju, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Glede na navedeno in ker ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vselej pomeni razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja z izreka tega sklepa (prvi in četrti odstavek 392. člena ZKP). Glede na naravo ugotovljene kršitve, ki vselej terja razveljavitev sodbe, pritožbeno sodišče procesnih udeležencev o seji senata ni obveščalo. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka odpraviti, pri tem pa bo skrbno pretehtalo tudi pritožbene navedbe oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno kršitev ni moglo ukvarjati. Nato bo v zadevi ponovno odločilo, kar bo lažje storil drug sodnik posameznik, ki v zadevi še ni zavzel svojega stališča.