Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica se ni uvrstila v izbirni postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta inšpektor, ker ni pridobila 5 let ustreznih delovnih izkušenj po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom se tožeča stranka ni uvrstila v izbirni postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta inšpektor v območni enoti Nova Gorica na Tržnem inšpektoratu RS. Sporne so pridobljene delovne izkušnje. Kandidatka je v svoji prijavi navedla, da je dne 2. 7. 2009 dosegla visoko strokovno izobrazbo in si pridobila strokovni naziv dipl. ekonomistka. Pred tem je leta 1992 končala višjo stopnjo študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in pridobila višješolsko izobrazbo, s katero ji je bil podeljen strokovni naslov ekonomistka. Kandidatka je tudi navedla, da je od leta 1986 do leta 2009 pridobivala delovne izkušnje na delovnih mestih, kjer je bil pogoj višja ali visoka šola. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel, da je komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS v primerljivi zadevi že odločila, da se delovne izkušnje, pridobljene, ko je kandidatka imela dokončano višješolsko izobrazbo, ne morejo enačiti z delovnimi izkušnjami, ki bi jih kandidatka pridobila pri opravljanju del in nalog, v primeru, da bi imela pridobljeno visoko strokovno izobrazbo v času opravljanja del in nalog. Delovne izkušnje, pridobljene z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, torej višješolska izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi, pa se štejejo delovne izkušnje, ki jih je kandidat pridobil kot javni uslužbenec. Iz vloge kandidatke gre razbrati, da delovne izkušnje, ki jih je navedla, ni pridobila kot javna uslužbenka. Tako kandidatka ni pridobila pet let ustreznih delovnih izkušenj in s tem ne izpolnjuje vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, zato je prvostopenjski organ na podlagi iz 21. člena Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba), ugotovil, da ne izpolnjuje natečajnih pogojev, zato se tožnica v izbirni postopek ne uvrsti.
Pritožbo je drugostopenjski organ zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi citira 13. točko 6. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). Pritožbeni organ se strinja s stališčem, da tožnica nima pet let delovnih izkušenj v smislu 13. točke 6. člena ZJU. Delovne izkušnje, pridobljene, ko je kandidat za zaposlitev imel višješolsko stopnjo izobrazbe, se ne morejo enačiti z delovnimi izkušnjami, ki jih je kandidat pridobil pri opravljanju del in nalog za katere se zahteva visoka stopnja izobrazbe in je kandidat to stopnjo izobrazbe v času opravljanja nalog že imel pridobljeno. Tožnici ni bilo mogoče upoštevati delovnih izkušenj z eno stopnjo nižjo izobrazbo, saj jih ni pridobila kot javna uslužbenka, kot to določa 13. točka 6. člena ZJU.
Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je dipl. ekonomist z več kot 20-letnimi delovnimi izkušnjami v gospodarstvu. Ob delu je najprej pridobila višjo ekonomsko izobrazbo (leta 1992), leta 2009 pa je uspešno zaključila Fakulteto za komercialne in poslovne vede in si tako pridobila naziv dipl. ekonomist. Od 1. 5. 1991 do 2. 6. 2006 je opravljala dela in naloge referenta pogodbenih in prostih prevozov na podjetju A. d.d., kjer se je za navedeno delovno mesto zahtevala višja oz. visoka izobrazba ekonomske smeri. V vseh nadaljnjih letih je svoje znanje poglabljala, se dodatno izobraževala in si pridobivala nova znanja na kadrovskem področju, socialnem področju, kot tudi gospodarskem oz. računovodskem področju. Junija 2011 je uspešno zaključila tudi izpit iz socialnega varstva, ki poleg poznavanja socialnih inštitucij vključuje tudi poznavanje delovanja naših državnih inštitucij in inštitucij evropske unije. Meni, da bi jo Tržni inšpektorat RS moral uvrstiti v izbirni postopek za razpisano delovno mesto v območni enoti Nova Gorica. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodaja, da tožeča stranka v svoji prijavi in pritožbi ni navedla, da je od 1. 5. 1991 do 2. 6. 2006 opravljala dela in naloge referenta pogodbenih in prostih prevozov na delo A. d.d., kjer se je za navedeno delovno mesto zahtevala višja oz. visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri. Zato je predmetna navedba tožeče stranke po mnenju tožene stranke tožbena novota. Delovne izkušnje, pridobljene, ko je kandidat za zaposlitev imel višješolsko stopnjo izobrazbe, se ne morejo enačiti z delovnimi izkušnjami, ki jih je kandidat pridobil pri opravljanju del in nalog, za katere se zahteva visoka stopnja izobrazbe in je kandidat to stopnjo izobrazbe v času opravljanj nalog že imel pridobljeno. Podobno stališče izhaja iz revizijskega poročila – predlog zaključnega računa proračuna za leto 2007, kjer je sicer Računsko sodišče RS zavzelo stališče glede študentske napotnice. Tožeča stranka tudi ni javna uslužbenka, kot je to razvidno iz njene prijave na razpisano delovno mesto in prilog.
Odgovor tožene stranke na tožbo je bil posredovan tožeči stranki.
Tožba ni utemeljena.
Nesporno v zadevi je, da je tožnica dne 2. 7. 2009 dosegla visoko strokovno izobrazbo in si pridobila strokovni naziv diplomirana ekonomistka. Dne 7. 9. 2011 je bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta inšpektor v območni enoti Nova Gorica, z zahtevano visoko strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj. Tožnica je pisno prijavo vložila pravočasno dne 9. 9. 2011. V času prijave na razpisano uradniško delovno mesto tožnica še ni izpolnjevala pet let delovnih izkušenj v zahtevani strokovni izobrazbi. V izjavi z opisom delovnih izkušenj, ki jih je priložila svoji prijavi na razpisano delovno mesto je navedla, da je že od leta 1986 opravljala dela in naloge na delovnih mestih za katere se je zahtevala višja ali visoka šola. Šlo pa je za delovna mesta izven javnega sektorja.
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim se tožnica ni uvrstila v izbirni postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta inšpektor, je bila ugotovitev, da ni pridobila 5 let ustreznih delovnih izkušenj, po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi. Za delovne izkušnje, pridobljene za opravljanje del na delovnem mestu za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, torej višješolska izobrazba, razen pripravništva v eno stopnji nižji izobrazbi, pa se lahko štejejo kot delovne izkušnje le, če jih je kandidat pridobil kot javni uslužbenec. Po določbi 13. točke 6. člena ZJU so namreč delovne izkušnje delovna doba na delovnem mestu za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbi, ne glede na to ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnji nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti kot je delovno mesto za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.
Sodišče razlaga navedeno določbo 13. točke 6. člena ZJU na enak način kot oba upravna organa. Ni sporno, da kandidat izpolnjuje pogoj zahtevanih delovnih izkušenj kadar jih je pridobil na delovnem mestu z isto stopnjo izobrazbe in časom pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to ali jih je pridobil pri istem ali pri drugem delodajalcu; v tem primeru se kot delovne izkušnje upoštevajo tudi delovne izkušnje, ki niso nujno pridobljene na delovnem mestu javnega uslužbenca in so lahko pridobljene npr. tudi v gospodarstvu kot je primer v obravnavani zadevi. Če pa kandidat uveljavlja delovne izkušnje z eno stopnjo nižjo izobrazbo, pa je tudi po presoji sodišča treba razlagati, da mora tovrstne delovne izkušnje pridobiti na delovnih mestih kot javni uslužbenec. Gre namreč za izjemo od zahtevanih delovnih izkušenj v isti stopnji izobrazbe. Zato je po presoji sodišča dovoljeno, da lahko kandidat, ki kandidira na zasedbo prostega delovnega mesta v javni upravi oziroma javnem sektorju, uveljavlja delovne izkušnje, ki jih je pridobil na delovnem mestu za katero se zahteva eno stopnja nižja izobrazba, le če so te delovne izkušnje pridobljene v okviru dela v javni upravi oziroma javnemu sektorju, torej na delovnem mestu kot javni uslužbenec.
Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).