Jedro

V obravnavanem primeru ni bilo podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo. Sodišče ni popravljalo napak v številkah, pač pa sklep o dedovanju dopolnilo z manjkajočim identifikacijskim znakom nepremičnine, ki se je po izdaji sklepa o dedovanju celo spremenil in poočitil v zemljiški knjigi. Nepopolnih ali napačnih navedb strank in posledično povzetka teh napačnih oziroma pomanjkljivih navedb o parcelnih številkah v sodnih odločbah pa ni mogoče odpravljati s popravnimi sklepi. To velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, ker nepremičnina, ki naj bi bila predmet dedovanja, niti nima več istega identifikacijskega znaka kot ob izdaji sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki prvič izreka razveljavi ter predlog za izdajo popravnega sklepa v zvezi z identifikacijskim znakom nepremičnine zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog dediča F. G. popravilo sklep o dedovanju ID 1050/92 z dne 22.3.1994 v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.3.1995. V točki prvič izpodbijanega sklepa je določilo, da se popravijo ugotovitve o obsegu zapuščine, in sicer tako, da se besedilo: „-23/200-tin nepremičnine vl. št. 1108 k.o. AA.“, nadomesti z besedilom: „ - 23/200-tin nepremičnin parc. št. 112/1 k.o. AA. – ID 1796524 in 112/2 k.o. AA – ID 4159643 (prej obe vl. št. 1108 k.o. AA).“ V točki drugič do četrtič izreka je popravilo številčne zapise o višini dednih deležev posameznih dedičev, v točki petič pa odločilo, da v ostalem ostane sklep nespremenjen.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedič J. G. Zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve procesnega prava ga izpodbija v točki prvič izreka. Predlaga, da se razveljavi oziroma spremeni tako, da se predlog za izdajo popravnega sklepa v tem delu zavrne. Meni, da je prvo sodišče napačno uporabilo 328. in 332. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) ter s tem bistveno kršilo postopek. Sklep tudi ni obrazložen in se ga ne da preizkusiti. S tem so kršene dedičeve ustavne pravice do enakega varstva pravic in do učinkovitega pravnega sredstva. Meni, da ni zakonskih pogojev za izdajo popravnega sklepa. Podlaga za izdajo sklepa o dedovanju z dne 22.3.1994 v zvezi s sklepom z dne 16.3.1995 je bila pravnomočna sodba sodišča II P 418/91. Ne v njej ne v sklepu o dedovanju niso bile omenjene parcelne številke, last zapustnice, ampak le vl. št. 1108 k.o. AA. V času odločanja zapuščinskega sodišča je v tem vložku obstajala le parc. št. 112 k.o. AA. Sodišče je samo ugotovilo, da sta parc. št. 112/1 in 112/2 k.o. AA nastali šele kasneje – 19.5.2005, in sicer s poočitvijo delitve parcele 112. Ne gre torej za pomoto zapuščinskega sodišča, ampak za ugotavljanje kasneje nastalih dejstev.

3. Pritožba je bila vročena ostalim dedičem. S. G. v odgovoru nanjo navaja, da se z njo strinja in se ji pridružuje, dediča F. in U. G. pa nanjo nista odgovorila.

4. Prvo sodišče je podalo pojasnilo k predloženim navedbam o kršitvah pravil postopkov (2. odst. 345. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). Strinja se s pritožnikom, da ne gre za pomoto sodišča, ki bi se jo dalo sanirati z izdajo popravnega sklepa. Vendar navaja, da gre za ustaljeno sodno prakso, ki dedičem omogoča vknjižbo v zemljiški knjigi tako, da se sklep o dedovanju dopolni z ustreznim identifikacijskim znakom nepremičnine.

5. Pritožba je utemeljena.

6. S popravnim sklepom je dovoljeno sodišču, da kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Gre za popravo napak, ki so nastale pri pisni izdelavi sodbe oziroma izdelavi njenega prepisa (ki se nanašajo na tehniko pisne redakcije), ne pa za odločanje o utemeljenosti zahtevka ali za popravo in dopolnitev razlogov za odločitev oziroma za odpravo nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.

7. Pritožbi je treba pritrditi, da v obravnavanem primeru ni bilo podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo. Tudi prvo sodišče samo ugotavlja, da v resnici ni popravljalo napak v številkah (npr. v pomotnem zapisu parcelne številke), pač pa sklep o dedovanju dopolnilo z manjkajočim identifikacijskim znakom nepremičnine, ki se je po izdaji sklepa o dedovanju celo spremenil in poočitil v zemljiški knjigi. Spisovni podatki potrjujejo pritožbene navedbe, da identifikacijski znak (parcelna številka) nepremičnine ni bil naveden ne v sklepu o dedovanju ne v sodbi, na katero se je skliceval pri ugotovitvah o obsegu zapuščine. Nepopolnih ali napačnih navedb strank in posledično povzetka teh napačnih oziroma pomanjkljivih navedb o parcelnih številkah v sodnih odločbah ni mogoče odpravljati s popravnimi sklepi (prim.: Ude V. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 201). To velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, ker po ugotovitvah prvega sodišča nepremičnina, ki naj bi bila predmet dedovanja, niti nima več istega identifikacijskega znaka kot ob izdaji sklepa o dedovanju.

8. Tako se izkaže, da je prvo sodišče ob sicer pravilnih dejanskih ugotovitvah napačno uporabilo materialno pravo in izdalo izpodbijani sklep v nasprotju s 1. odst. 328. čl. ZPP v zvezi s 332. čl. istega zakona ter 163. čl. ZD. Zato ga je bilo treba v izpodbijanem delu razveljaviti in predlog za izdajo popravnega sklepa z navedbo identifikacijskih številk nepremičnine zavrniti.

9. Prvo sodišče bo moralo v nadaljnjem postopku predložiti sklep o dedovanju v izvedbo zemljiškoknjižnemu sodišču. Kot izhaja iz podatkov spisa, ga bo slednje kljub pomanjkljivim navedbam o identifikacijskem znaku nepremičnine (le vložna številka brez parcelnih številk) lahko izvedlo. Upoštevaje enake podatke o obravnavani nepremičnini je namreč že dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist zapustnice na podlagi sodbe II P 418/91 z dne 15.5.1992, na katero se glede obsega zapuščine sklicuje tudi sklep o dedovanju. V korist zapustnice je tako vknjižena lastninska pravica na parc. št. 112/1 vl. št. 1108 k.o. AA, med tem ko je bila predlagana vknjižba lastninske pravice v njeno korist pri parc. št. 112/2 k.o. AA, ki jo navaja tudi izpodbijani popravni sklep, zavrnjena, ker je navedena nepremičnina že v lasti tretjih oseb (prim. sklep Dn 201129/2008 z dne 6.1.2009 na red. št. 89 spisa). Če bo glede na take podatke spisa med dediči v zvezi z obsegom zapuščine oziroma posledično pridobitvijo njihove lastninske pravice z dedovanjem nastal spor (glede parc. št. 112/2 k.o. AA), ga bodo morali rešiti v ustreznih pravdnih postopkih in ne v tem postopku.