Jedro

Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v osebnem stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, Vrhovno sodišče šteje, da je ta s tem izvršilnim postopkom že seznanjen in da je imel možnost v imenu zastopane stranke vložiti predlog za dopustitev revizije, pa tega ni storil, zato Vrhovno sodišče stečajnega upravitelja ni pozivalo k odobritvi vložene vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo s prodajo premičnin ustavilo, dolžniku pa naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od vročitve sklepa povrniti 209,61EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je dolžnikovo pritožbo zoper odločitev o stroških zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je dolžnik na Vrhovno sodišče vložil laično pritožbo.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Ker niti Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) niti Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne predvidevata pritožbe zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, je Vrhovno sodišče vlogo dolžnika obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

6. V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ).

7. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnika zastopa stečajni upravitelj A. A. Dolžnik je torej v osebnem stečaju. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi stečajni upravitelj vlogo, naslovljeno na Vrhovno sodišče, odobril. 8. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju ZFPPIPP). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Zato je z začetkom osebnega stečaja nad dolžnikom pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP) pridobil stečajni upravitelj, saj na obseg stečajne mase vpliva tudi zakonita preživninska obveznost stečajnega dolžnika do upnikov, glede katere se vodi konkretni izvršilni postopek.

9. Dolžnik je torej v tem izvršilnem postopku pravdno nesposobna oseba, ki ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP). V 81. členu ZPP določeno izjema od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, je treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja le v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa je, je zakoniti zastopnik tisti, ki mora skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Za to namreč ni zakonske podlage; tak poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP). Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, je tako obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.

10. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnika zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, Vrhovno sodišče šteje, da je ta s tem izvršilnim postopkom že seznanjen in da je imel možnost v imenu zastopane stranke vložiti predlog za dopustitev revizije, pa tega ni storil, zato Vrhovno sodišče stečajnega upravitelja ni pozivalo k odobritvi vložene vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben dolžnik. Ker je torej stečajni upravitelj imel možnost sodelovanja v postopku, samostojna pravdna dejanja procesno nesposobne stranke ne učinkujejo, saj je predlog vložil nekdo, ki te pravice nima. Poleg tega izpodbijani sklep, predmet katerega je bil preizkus odločitve o izvršilnih stroških, ni sklep, zoper katerega je dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ).

11. Nedovoljen predlog je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).