Jedro

Ukinitev nujne poti je možna le, če ni več potrebna. Nepotrebna pa po stališču pravne teorije in sodne prakse postane le tedaj, kadar gospodujoča nepremičnina pridobi svoj (tj. lasten/neposreden) dostop do javne ceste. Da tega parcela nasprotnega udeleženca nima oziroma ga ni pridobila, pritožnik ni trdil niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Navajal je (in pri tem vztraja tudi v pritožbi), da je dostop do javne ceste z nepremičnine nasprotnega udeleženca (zaradi spremenjenih okoliščin) mogoč tudi po drugi trasi. Ob tem je ključno, da terja le ukinitev sodno določene nujne poti, ne pa tudi njene prestavitve oziroma spremembe, kar 90. člen SPZ omogoča lastniku nepremičnine, ki je obremenjena z nujno potjo, da zahteva, da se njuna pot prestavi in spelje po drugi nepremičnini (ki je bodisi njegova bodisi v lasti tretje osebe), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne.

Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, s katerim je lastnik z nujno potjo obremenjenih nepremičnin (predlagatelj) od sodišča zahteval, da ukine nujno pot, določeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N .../2012 s 25. 3. 2016. 2. Predlagatelj v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da če pride do spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih se ugotovi možnost poteka dostopa po nepremičnini, ki manj obremenjuje služečo nepremičnino, to vodi v ukinitev obstoječe nujne poti in mora sodišče presojati alternativne možnosti. V obravnavanem primeru ima nasprotni udeleženec zaradi spremenjenih okoliščin sedaj možnost dostopa prek izključno lastnih nepremičninah. Predlagatelj je izrecno poudaril, da v času, ko je bila sodno določena nujna pot, nasprotni udeleženec te možnosti ni imel, saj je bilo takrat sporno lastništvo dela parcele, na trasi je stala baraka in nasprotni udeleženec še ni bil lastnik parcele št. 1, ki se stika z javno cesto. To, da je nasprotni udeleženec med postopkom lastništvo parcele 1 prenesel na sina, kaže le na to, da je to storil izključno za potrebe tega postopka, a to na končno odločitev ne more vplivati. Nenazadnje je v relaciji do nasprotnega udeleženca njegov sin tretja oseba in nujno pot je mogoče dovoliti tudi na njegovi nepremičnini. Poudarja, da obstoječa nujna pot predstavlja hud poseg v zasebno lastnino, zato je treba vselej iskati traso, ki nepremičnino najmanj obremenjuje. Sodišče se sploh ni ukvarjalo s tem, da lahko nasprotni udeleženec z javne ceste do svoje nepremičnine dostopa po dveh poteh, kar bi lahko ugotovilo že, če bi izvedlo predlagane dokaze, pa jih ni. Ravno zaradi tega je vseskozi zatrjeval, da obstoječa nujna pot ni več potrebna. Dodaja, da bi moralo sodišče samo in po uradni dolžnosti zaznamovati postopek v zemljiški knjigi, pa tega ni storilo. V nadaljevanju navaja in izkazuje, kako nasprotni udeleženec in člani njegove družine prekomerno izvršujejo nujno pot oziroma jo zlorabljajo za namen, za katerega ni bila ustanovljena. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je ukinitev nujne poti možna le, če ni več potrebna (90. člen SPZ). Nepotrebna pa po stališču pravne teorije1 in sodne prakse2 postane le tedaj, kadar gospodujoča nepremičnina pridobi svoj (tj. lasten/neposreden) dostop do javne ceste. Da tega parcela nasprotnega udeleženca nima oziroma ga ni pridobila, pritožnik res, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ni trdil niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Navajal je (in pri tem vztraja tudi v pritožbi), da je dostop do javne ceste z nepremičnine nasprotnega udeleženca (zaradi spremenjenih okoliščin) mogoč tudi po drugi trasi. Ob tem je ključno, da terja le ukinitev sodno določene nujne poti, ne pa tudi njene prestavitve oziroma spremembe,3 kar mu zakon sicer omogoča 90. člen SPZ omogoča lastniku nepremičnine, ki je obremenjena z nujno potjo, da zahteva, da se njuna pot prestavi in spelje po drugi nepremičnini (ki je bodisi njegova bodisi v lasti tretje osebe), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne.4

6. Predlagatelj je trdil in zahteval ukinitev obstoječe nujne poti (glej list. št. 2-3). Pri tem je vztrajal tudi po tem, ko se je njegovemu predlogu uprl nasprotni udeleženec in ko mu je sodišče prve stopnje v okviru materialno-pravdnega vodstva jasno predočilo, kakšen predlog je vložil, kakšen je materialnopravni vidik njegovega predloga ter katera so pravno odločilna dejstva (glej list. št. 85 v spisu). Predlagatelj se na to ni odzval, rekoč, da pravzaprav ne gre za ukinitev nujne poti, temveč le za njeno prestavitev na drugo traso (ki poteka po drugi nepremičnini), kaj šele, da bi oblikoval predlog,5 kot to terja drugi odstavek 141. člena v zvezi s 147. členom ZNP.6 In končno, predlagatelj tudi ni uveljavljal procesnih kršitev v zvezi z opravljenim materialnim vodstvom in sklepom sodišča, da dokazov ne bo izvedlo, ker so pravno neodločilni. Pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev je zato prepozno (prvi odstavek 286. b člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ).

7. Do ostalih pritožbenih navedb se višjemu sodišču po povedanem ni treba opredeliti (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 146. člena ZNP. Odločitev o predlagateljevih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Glej Berden, A., v Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 471. 2 Primerjaj sklep VSL, št. I Cp 1520/2017 z dne 10. 12. 2018, in sklep VSK, št. I Cp 152/2015 z dne 9. 6. 2015. 3 Glej predlog, ki ga je predlagatelj podal v svojem predlogu – list. št. 3 in 4. 4 Glej Berden, A., ibidem, str. 471. 5 V komentarju SPZ je zavzeto stališče, da sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga. Če sodišče ugotovi, da predlagane nujne poti ni mogoče dovoliti tam, kjer jo je predlagal predlagatelj, predlog zavrne. Berden, A., ibidem, str. 468, točka 5. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče predlagatelja celo opozorilo, da je njegov predlog nesklepčen ter mu na tak način omogočilo ustrezno prilagoditev predloga. Primerjaj tudi sklep VSL, št. II Cp 142/2018 z dne 24. 1. 2018. 6 ZNP se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP-1.