Jedro

Revizija se napačno sklicuje na 148.čl. SZ. To je prehodna določba, ki nima samostojnih razlogov za upravičenost odklonitve prodaje stanovanja. To vprašanje ureja drugi odst. 128.čl. SZ. Zato je treba določbo 148.čl., ki govori o odklonitvi prodaje, razlagati v povezavi z drugim odst. 128.čl., kar pomeni, da je pomembno vprašanje primernosti lastnega stanovanja in je od tega odvisno, ali lastnik utemeljeno odklanja prodajo stanovanja ali ne.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka skleniti s prvim tožnikom T.L. prodajno pogodbo za stanovanje v N. G., C. od pogoji, ki jih za privatizacijo stanovanj določa Stanovanjski zakon. Ugotovilo je, da je bil drugi tožnik imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju in da je skupaj z ženo solastnik hiše v gradnji v I. B. Glede na zdravstveno stanje drugega toženca in njegove žene in glede na druge subjektivne okoliščine na strani tožene stranke je ugotovilo, da hiša v I.B. ni drugo primerno stanovanje, zaradi katerega bi bilo na podlagi 2. odst. 128.čl. Stanovanjskega zakona v zvezi s 60. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih mogoče odreči prodajo spornega stanovanja tožeči stranki.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Ni sprejelo stališča tožene stranke, ki se je sklicevala na določbo 2. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek. Sklicuje se na določbo 2. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona. Glede na to določbo šteje oddaljenost tožnikove hiše za nepomembno vprašanje. Navaja, da gradnja hiše pomeni, da je graditelj sposoben sam rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. Če tožeči stranki lokacija v I. B. ne ustreza, lahko hišo proda in si kupi stanovanje po svoji želji. Navaja, da pomeni sklicevanje na 128.čl. Stanovanjskega zakona zmotno uporabo materialnega prava.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Državni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3.odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Razlogi, zaradi katerih je lastnik upravičen odkloniti prodajo stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona o privatizaciji, so navedeni v 128. in 129.čl. Stanovanjskega zakona (v nadaljnjem SZ). Na obravnavani primer se nanaša določba drugega odst. 128.čl. SZ, po kateri lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je prejšnjemu imetniku prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih. Izpodbijana sodba se pravilno opira na to določilo in v zvezi s tem obravnava vprašanje primernosti stanovanja v tožnikovi hiši v I. B.. Zakon o stanovanjskih razmerjih (v nadaljnjem ZSR) je v 60. členu določal odpovedni razlog za stanovanjsko razmerje v primeru, če je imel imetnik stanovanjske pravice v lasti prazno družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanje, če je to primerno po 7. čl.ZSR. Primernost lastnega stanovanja je torej odločilna okoliščina za obstoj tega odpovednega razloga. Zato je pravilno, da sodba obravnava to vprašanje. Pravilno je tudi, da se v zvezi s tem ukvarja s subjektivnimi okoliščinami na strani tožeče stranke in da pri tem upošteva zdravstveno stanje drugega tožnika ter njegove žene. Glede na okoliščine primera in sicer glede na čas, ko je tožnik pričel graditi, in razloge, zaradi katerih se je za gradnjo odločil, je pravilno upoštevati tudi oddaljenost njegove hiše od sedanjega bivališča, pa tudi od najbližje bolnice, kar je pomembno glede na zdravstveno stanje in sedanjo starost tožnika in njegove žene. V tem pogledu je pravno pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je potrebno pri odločanju o tožbenem zahtevku upoštevati določbo 60.čl. ZSR v zvezi z drugim odst. 128.čl. SZ.

Revizija se napačno sklicuje na 148.čl. SZ. To je prehodna določba, ki nima samostojnih razlogov za upravičenost odklonitve prodaje stanovanja. To vprašanje ureja drugi odst. 128.čl. SZ. Zato je treba določbo 148.čl., ki govori o odklonitvi prodaje, razlagati v povezavi z drugim odst. 128.čl., kar pomeni, da je pomembno vprašanje primernosti lastnega stanovanja in je od tega odvisno, ali lastnik utemeljeno odklanja prodajo stanovanja ali ne. Razlogi, s katerimi tožena stranka utemeljuje svoje revizijsko stališče, v obravnavanem primeru niso odločilni. Tožnik se je odločil za gradnjo v povsem drugačnih okoliščinah, tako da zdaj po poteku let in po nastanku novih okoliščin, na katere ni mogel vplivati, ni mogoče šteti, da ga njegova odločitev izpred več kot dvajsetih let glede bivanja v I. B. še vedno zavezuje.

Uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, prav tako ne drugi razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).