Jedro

ZPP za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka, zato je tožeča stranka s tem, ko je opustila plačilo sodne takse po pravilno izdanem plačilnem nalogu in bila pri tem opozorjena na pravne posledice neplačila, sprožila zakonsko domnevo o tem, da je tožbo umaknila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 141919/2013 z dne 11. 9. 2013, razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in se postopek ustavi, ter da mora tožeča stranka toženi stranki v roku 8 dni povrniti njene stroške postopka v znesku 55,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da dolžnik (tožena stranka) ni upravičen do vračila stroškov postopka ali kakršnihkoli drugih stroškov, zato predlaga višjemu sodišču, da sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O pritožbi zoper sklep je na podlagi določbe 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica.

5. Po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je sodišče izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je tožena stranka (takrat dolžnik) vložila (obrazložen) ugovor, v katerem je priglasila stroške sodne takse za ugovor in poštnino. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 141919/2013 z dne 28. 11. 2013 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških postopka odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pri čemer se predlog za izvršbo obravnava kot tožba v pravdnem postopku (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).

6. Ob vložitvi tožbe mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 105a. člena ZPP). Če sodna taksa za tožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 105a. člena ZPP). Glede na to, da je tožeča stranka del sodne takse za redni postopek po tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju: ZST-1, že plačala s plačilom sodne takse za predlog za izvršbo, ji je pravdno sodišče s plačilnim nalogom z dne 13. 1. 2014 naložilo, da sodno takso za postopek doplača in jo opozorilo na posledice neplačila sodne takse. Tožeča stranka sodne takse ni (do)plačala, zaradi česar je sodišče štelo, da je tožbo umaknila in odločilo tako, kot izhaja iz izreka 1. odstavka izpodbijanega sklepa.

7. V pritožbi navedena predvidevanja tožeče stranke, da bo pravdno sodišče zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinilo pravdni postopek na enak način, kot to stori sodišče v izvršilnem postopku na podlagi 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, so zmotna. ZPP namreč za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka (situacije so izrecno urejene v 205. členu ZPP). Zato je tožeča stranka s tem, ko je opustila plačilo sodne takse po pravilno izdanem plačilnem nalogu in bila pri tem opozorjena na pravne posledice neplačila (105.a člen ZPP), sprožila zakonsko domnevo o tem, da je tožbo umaknila.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je v posledici domneve umika tožbe tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške sodne takse za ugovor v višini 55,00 EUR. Po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP mora namreč tožeča stranka, ki umakne tožbo (oziroma zanjo ne plača sodne takse), povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje (ampak navaja, da sodne takse ni poravnala, ker je pričakovala, da bo sodišče prekinilo postopek in ni želela večati stroškov).

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka napačna, ker tožena stranka ni bila poučena o tem, da bo morala v primeru umika tožbe toženi stranki povrniti stroške postopka. Ni namreč nobene zakonske opore za očitek, da bi bilo sodišče prve stopnje to dolžno storiti (kot je npr. v drugem odstavku 105a. člena ZPP določeno, da mora sodišče stranko v plačilnem nalogu opozoriti na posledice neplačila sodne takse). Glede na to, da se zaradi neplačila sodne takse šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, zaradi česar je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka, so pravno nepomembne pritožbene navedbe tožeče stranke, da naj tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, ker je bila pred vložitvijo predloga za izvršbo obveščena o tem, da bo tožeča stranka sprožila postopek.

10. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (3. točka 365. člen ZPP).