13.11.1997

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi J. V. iz M. na seji dne 13. novembra 1997

o d l o č i l o :

1.Odločba Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. I Sp 292/93 z dne 3.2.1994 se odpravi.

2.Zadeva se vrne Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnik izpodbija odločbo Sodišča združenega dela RS, s katero je bila na pritožbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji spremenjena prvostopna odločba Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki je ugodila pritožnikovemu zahtevku ter mu vštela v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas prejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti pod pogojem, da v 15 dneh po pravnomočnosti sodne odločbe plača prispevek 314.825,61 SIT. To višino prispevka je odmeril drugostopni organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko je, sledeč pritožnikovi zahtevi, spremenil prvostopni sklep, po katerem naj bi pritožnik vplačal znesek 700.599,09 SIT. Vendar naj bi po stališču drugostopnega organa pritožnik spremenjenega prispevka ne mogel več vplačati, ker naj bi pritožba na prvostopno odločbo ne zadržala izvršitve - zahteval naj bi lahko le razliko do preveč vplačanega zneska, če bi ga bil vplačal. Z izpodbijano drugostopno sodno odločbo je bilo to stališče podprto, ker naj bi bil rok plačila po uporabljenem predpisu prekluzivni rok, ki naj bi ga s sodno odločbo ne bilo mogoče podaljšati. Pritožnik meni, da so mu bile kršene pravice iz 22. in 25. člena Ustave.

2.Ustavno sodišče je s sklepom z dne 11.9.1997 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo.

3.Višje delovno in socialno sodišče je dne 19.9.1997 odgovorilo, da nima dodatnih pojasnil, saj so razlogi za odločitev prvostopnega in drugostopnega sodišča razvidni iz njunih odločb.

B.

4.Pritožnik je svojo zahtevo za vštevanje dobe vložil v letu 1990. O njej je bilo na prvi stopnji odločeno v marcu 1992, torej je bil postopek začet pred 1.4.1992, ko je bil uveljavljen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 - v nadaljevanju: ZPIZ), in bi se zato v postopku za uveljavljanje pravice v tej zadevi skladno z 293. členom ZPIZ morali uporabiti do tedaj veljavni predpisi.

5.Vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo je urejal Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo prispevkov za vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo (Uradni list RS, št.14/90 - v nadaljevanju: SDSPNOR ). Po I. točki SDSPNOR je o zavarovančevi zahtevi odločila območna delovna enota strokovne službe s sklepom, s katerim naj bi med drugim določila tudi rok plačila prispevka. S IV. točko SDSPNOR je bil rok plačila skrajšan s prvotnih 12 mesecev na 15 dni od prejema sklepa, zavarovanec pa je postal dolžan prispevek plačati v enkratnem znesku. Če v tem roku prispevka ni plačal, je po navedeni določbi lahko zahtevo ponovno vložil - v tem primeru mu je strokovna služba izdala nov sklep o odmeri prispevka.

6.O zahtevkih po SDSPNOR je strokovna služba odločala po postopku, ki ga je določal Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št.47/86). Ta je v 12. členu določal, da zavarovanec, ki se ne strinja s sklepom, izdanim na zahtevo za uveljavitev pravic, lahko v roku 30 dni od prejema sklepa zahteva varstvo pravic. V členih 95 do 106 je navedeni pravilnik urejal ravnanje pristojnih odborov v zvezi s takšno zahtevo. V pravilniku ni bilo izrecne določbe o tem, ali zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev sklepa, saj je njegov 118. člen odkazoval na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor niso bila posamezna vprašanja s pravilnikom drugače urejena. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - p.b.) je v 208. členu določal, da mora biti, kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, to navedeno v dispozitivu.

7.Sklep prvostopnega organa, izdan dne 9.3.1992 pod številko DOK-4062, v svojem izreku ne navaja, da zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvedbe sklepa, saj je bil sklep izdan na pravni podlagi, navedeni v točki 6 te obrazložitve, ko je bila izvršitev odločbe zaradi vložene zahteve za varstvo pravic zadržana. Tudi obrazložitev sklepa in pouk o pravnih sredstvih je zato treba razumeti v smislu navedene tedanje ureditve.

8.Pritožnik je zahtevo za varstvo pravic vložil po navedenem pravnem pouku 14.4.1992, torej po tem, ko je dne 1.4.1992 pričel veljati ZPIZ. Določba 293. člena ZPIZ, ki omogoča uporabo predpisov, ki so veljali do navedenega dne, če se je postopek začel do 31.3.1992, se nanaša tudi na pravne posledice pravnega sredstva, torej na zahtevo za varstvo pravic, ki je bila v teh postopkih na dan uveljavitve novega zakona že vložena, oziroma jo je bilo možno še vložiti v skladu s poukom o pravnem sredstvu v okviru s posamičnimi akti določenih rokov.

9.Z uveljavitvijo novega zakona je bilo dotedanje pravno sredstvo nadomeščeno z novim, s pritožbo, in je tudi zato bilo potrebno prehodno obdobje, ki naj bi zagotovilo enako obravnavanje zatečenih primerov. Ko je drugostopni organ sicer že v času veljavnosti ZPIZ vloženo pritožnikovo zahtevo za varstvo pravic prekvalificiral v pritožbo po 268. členu ZPIZ, ki ni suspenzivno sredstvo, kot je bila pred tem zahteva za varstvo pravic, je s takšno odločitvijo kršil pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic po 22. členu in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Pritožniku je bilo z navedenim dejansko odvzeto obravnavano pravno sredstvo, do katerega je imel pravico (in ga je tudi uveljavljal) in mu svojevoljno v zameno dano pravno sredstvo z drugačnimi, zanj manj ugodnimi učinki. Razlaga 268. člena ZPIZ v povezavi z 293. členom ZPIZ in 12. ter 118. členom Pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni upoštevala različnosti narav obravnavanih pravnih sredstev in namena prehodnega obdobja, je zato nedopustna.

10.Sodišči združenega dela nista posebej obravnavali tega, zakaj sta zahtevo za varstvo pravic obravnavali kot pritožbo po 268. členu ZPIZ. Ukvarjali pa sta se s pravno naravo roka iz IV. točke SDSPNOR, ki naj bi bil prekluzivni materialni rok in naj bi že sam po sebi zadoščal za utemeljitev stališča drugostopnega organa Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o nemožnosti plačila prispevka, če do izteka z prvostopnim sklepom določenega roka le-ta ni bil plačan. Ne da bi se Ustavno sodišče opredeljevalo do takšne razlage IV. točke SDSPNOR, je treba ugotoviti, da se ta nanaša na določbo samoupravnega splošnega akta, iztrgano iz celotne tedanje ureditve uveljavljanja pravic. Po 163. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 je bila skupnost pooblaščena, da s samoupravnim splošnim aktom določi natančnejše pogoje za vštevanje časa pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 159., 160. in 161. členu navedenega zakona, in višino, način ter roke za plačilo prispevkov. Na skupnost torej ni bila prenesena tudi pristojnost za določanje pogojev za prenehanje pravice, saj je bilo določanje pravic pridržano zakonu. Sodišči sta torej obravnavani določbi dali pomen, ki ga ta v kontekstu celotne ureditve ni imela in ki je tudi nasprotoval tedanji zakonski ureditvi.

11.Z navedenimi nepravilnimi razlagami predpisov in samoupravnih splošnih aktov so bile pritožniku kršene človekove pravice iz 22. in 25. člena Ustave. Ustavno sodišče je ocenilo, da ob upoštevanju te odločbe lahko odpravi posledice nepravilnih razlag sodišče druge stopnje, in je zato odpravilo le odločbo, s katero je bila spremenjena odločba sodišča prve stopnje.

C.

Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in Franc Testen. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm