15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A.-A., d. o. o., Ž. – v stečaju, ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 1257/2005 z dne 26. 10. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 04/1579 z dne 13. 9. 2005 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je prvostopenjsko sodišče po ugovoru dolžnice razveljavilo izdani sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe in ustavilo izvršilni postopek. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo upnice (sedaj pritožnice) zoper takšno odločitev. Sodišči sta zavzeli stališče, da dolžnica kot družbenica družbe, izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – ZFPPod), ni vstopila v predhodni pravdni postopek. Pritožnica bi svojo terjatev zoper dolžnico kot družbenico izbrisane družbe lahko uveljavljala v prekluzivnem enoletnem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra, tega pa je zamudila.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 2., 14., 22. in 23. člena Ustave. Nasprotuje stališču sodišča, da dolžnica ni vstopila v pravdni postopek, v katerem je bil izdan izvršilni naslov. Prvostopenjsko sodišče naj bi z izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka zaradi plačila sodne takse za revizijo zoper družbenico izbrisane družbe potrdilo vstop le-te kot nove tožene stranke v pravdo. Pritožnica meni, da je izrek tega sklepa postal pravnomočen in je zato sodišče nanj vezano, zato sodišče ne bi smelo v izvršilnem postopku še enkrat preverjati pravnega nasledstva pritožnice in o tem dejstvu odločiti drugače. Če bi pravno nasledstvo veljalo le za plačilo takse za revizijo, bi to po mnenju pritožnice pomenilo neenako, diskriminatorno in protiustavno ravnanje sodišča. Pritožnica naj bi bila z izpodbijano odločitvijo sodišča diskriminirana v primerjavi z ostalimi strankami izvršilnih postopkov, saj naj za njeno zahtevo ne bi bila uporabljena enaka merila. Trdi, da družbenica ne more biti pravna naslednica le glede nekaterih obveznosti, glede drugih pa ne.

B.

3.Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. S sklicevanjem na 2. člen Ustave, ki neposredno ne ureja človekovih pravic, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), ustavne pritožbe zato ni mogoče utemeljiti.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) pritožnica utemeljuje z očitkom, da sodišče ne bi smelo v izvršilnem postopku še enkrat preverjati pravnega nasledstva pritožnice in o tem dejstvu odločiti drugače kot v predhodnem pravdnem postopku. Ta očitek je neutemeljen. Pritožnica zmotno meni, da je družbenica izbrisane družbe z naložitvijo plačila stroškov sodne takse za revizijo vstopila v pravdni postopek kot pravna naslednica izbrisane družbe.

5.Z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave bi lahko bila pomembna navedba pritožnice, da je zaradi stališča sodišča v primerjavi z ostalimi strankami izvršilnih postopkov diskriminirana. Vendar je ta očitek preveč splošen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Pavšalen je tudi očitek pritožnice, da sodišča "o njeni zahtevi ne odločajo z istimi merili".

6.Pritožnica trdi, da ji je sodišče s tem, ko je priznalo družbenici izbrisane družbe pravno nasledstvo le v zvezi s plačilom sodne takse za revizijo, odreklo sodno varstvo v izvršilnem postopku. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve. Sodišče je odločalo o predlogu pritožnice, da se dovoli izvršba zoper družbenico izbrisane družbe. Izdalo je sklep o izvršbi, a ga je po ugovoru dolžnice razveljavilo. Ali je taka odločitev sodišča pravilna, pa ni stvar presoje Ustavnega sodišča.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić