Jedro

Do položaja, ko na predložitvenem sodišču ni več sodnikov, ki tam glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, je prišlo zaradi izločitve teh sodnikov iz razloga dvoma v njihovo nepristranskost, ker so bile zoper njih s strani stečajnih dolžnikov vložene kazenske ovadbe. Vendar upoštevati je treba, da pravila o specializaciji po posameznih pravnih področjih omogočajo z letnim razporedom vnaprej določeno dodeljevanje zadev (prim. 14. in 15. člen Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS), kar pa ne preprečuje možnosti izločitve sodnika zaradi izločitvenih ali odklonitvenih razlogov. Ker ZS niti kak drug zakon sodniških mest po posameznih pravnih področjih ne pozna, izločitev sodnikov, ki glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, ni ovira, da zadeva ne bi bila dodeljena drugemu sodniku tega sodišča. Okoliščina, da je bila podana kazenska ovadba, sama zase ni tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Drugačno stališče bi popačilo vsebino instituta delegacije pristojnosti in bi omogočalo njegovo zlorabo.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z dopisom je z dne 20. 12. 2022 Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedlo je, da je stečajni dolžnik pri predložitvenem sodišču enega za drugim uspel izločiti vse sodnike, ki jim je bilo dodeljeno vodenje tega stečajnega postopka s tem, ko je zoper njih sukcesivno vlagal kazenske ovadbe. Delegacija naj bi bila na mestu zaradi kompleksnosti te zadeve, uspehov stečajnega dolžnika z izločitvijo sodnikov, ki pri predložitvenem sodišču vodijo postopke v stečajnih zadevah, izraženega nestrinjanja stečajnega dolžnika v pisnih vlogah in ob vpogledih v spis na vpisniku sodišča in „upoštevaje porušeno zaupanje stečajnega dolžnika do poštenega in nepristranskega sojenja v tej zadevi, ki ga izkazuje ob nestrinjanju s skorajda slehernim dejanjem, ki ga sodišče opravi v zvezi s to zadevo“.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

4. Do položaja, ko na predložitvenem sodišču ni več sodnikov, ki tam glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, je prišlo zaradi izločitve teh sodnikov iz razloga dvoma v njihovo nepristranskost, ker so bile zoper njih s strani stečajnih dolžnikov vložene kazenske ovadbe. Vendar upoštevati je treba, da pravila o specializaciji po posameznih pravnih področjih omogočajo z letnim razporedom vnaprej določeno dodeljevanje zadev (prim. 14. in 15. člen Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS), kar pa ne preprečuje možnosti izločitve sodnika zaradi izločitvenih ali odklonitvenih razlogov. Ker ZS niti kak drug zakon sodniških mest po posameznih pravnih področjih ne pozna, izločitev sodnikov, ki glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, ni ovira, da zadeva ne bi bila dodeljena drugemu sodniku tega sodišča. Šele, če so vsi sodniki nekega sodišča izločeni in sodišče ne more postopati, je možna delegacija, a ne delegacija iz razloga smotrnosti po 67. členu ZPP, pač pa nujna delegacija po 66. členu ZPP. Za kaj takega pa v konkretnem primeru ne gre.

5. Ob tem Vrhovno sodišče pojasnjuje, da okoliščina, da je bila podana kazenska ovadba, sama zase ni tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Drugačno stališče bi popačilo vsebino instituta delegacije pristojnosti in bi omogočalo njegovo zlorabo. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP morajo namreč sodišča onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku, kar velja tako za ravnanja, ki sama zase predstavljajo zlorabo, kot tudi ravnanja, ki imajo lahko posredno tak učinek (vlaganje predlogov za izločitev s ciljem doseči delegacijo ipd.).

6. Tudi navedbe predlagatelja o kompleksnosti zadeve, o nestrinjanju stečajnega dolžnika z izvedenimi procesnimi dejanji sodišča v zadevi, in porušenem zaupanju stečajnega dolžnika do poštenega in nepristranskega sojenja na predlagajočem sodišču ne utemeljijo tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti. Upoštevati je treba naslednje. Prvič, da imajo stranke za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča na voljo ustrezna pravna sredstva. In drugič, da trditve predlagatelja o porušenem zaupanju stečajnega dolžnika do poštenega in nepristranskega sojenja na predlagajočem sodišču ne zadoščajo za utemeljitev dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Za presojo o tem je upoštevno, da se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določenih okoliščin ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

7. Tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, tako ne obstajajo. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

8. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).