Jedro

Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.

Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi v točki I. izreka v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi v točki II. izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s sklepom o popravi odločilo, da se delitev udeležencema solastne nepremičnine parc. št. A, k.o. X opravi tako, da se proda na javni dražbi, med udeleženca pa se razdeli čista kupnina po odbitku stroškov postopka (točka I. izreka izpodbijanega sklepa), nadalje pa še ugotovilo, da znaša vrednost v razdružitev predlagane nepremičnine 33.000,00 EUR (točka II. izreka v zvezi s sklepom o popravi z dne 2. 3. 2015).

2. Zoper izpodbijani sklep se v celoti (v točki I. in v točki II. izreka) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje nasprotna udeleženka ter predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev v nov postopek. V zvezi s točko I. pa navaja, da bi bila upravičena do odkupa nepremičnine in plačila predlagatelju 16.500,00 EUR, saj že več desetletij v tem stanovanju živi njena mati S.B., poleg tega znaša dolg, ki ga je slednja povzročila v zvezi s stanovanjem približno 3.000,00 EUR. Nadalje zatrjuje, da nasprotna udeleženka še ni pridobila lastninske pravice. Slednje bi sicer moralo biti storjeno v okviru zapuščinskega postopka, v katerem sodišče ni podalo predloga za vknjižbo lastninske pravice nasprotne udeleženke kot dedinje. Zato je solastnik nepremičnine poleg predlagatelja še vedno občina in še ni podana pasivna legitimacija nasprotne udeleženke. Pritožuje pa se tudi zoper točko II. izreka glede ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki je neobjektivna in prenizka ter v nasprotju z dejansko tržno vrednostjo nepremičnine. Izvedenec ni dopolnil mnenja s primerjavo podobnih prodanih nepremičnin na tem območju in torej ni objektivno ocenil njene vrednosti, zato je dejansko stanje neobjektivno ugotovljeno. Stroškov ne priglaša. 3. Predlagatelj v svojem odgovoru na pritožbo v celoti prereka vse navedbe nasprotne udeleženke. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba je delno utemeljena.

O pritožbi zoper odločitev v točki I. izreka izpodbijanega sklepa:

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se bo nepremičnina razdružila s prodajo na javni dražbi (civilna delitev) v smislu četrtega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

6. Sodišče druge stopnje iz dejanskih podatkov v spisu, ki vključujejo zemljiškoknjižni izpisek (katerega stanje je preverilo tudi na dan seje senata, 8. 4. 2015) ugotavlja, da sta na podlagi zemljiškoknjižnega stanja vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in občina. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik (oče) E.B., od katerega naj bi podedovala polovico obravnavane nepremičnine in kar stranki izkazujeta s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 1482/2010 z dne 23. 9. 2011. Iz listinskih podatkov v spisu in navedb strank postopka je ugotoviti, da sta E. in S.B.(oče in mati nasprotne udeleženke) kot kupca s S L p.o. kot prodajalko sklenila kupoprodajno pogodbo o prodaji obravnavanega stanovanja, na podlagi katere naj bi pridobila lastninsko pravico. Vendar pa iz podatkov v zemljiški knjigi ne izhaja, da je bil prodajalec kdajkoli vknjižen v zemljiško knjigo na predmetnem stanovanju. Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige je ugotoviti, da je bila najprej kot lastnica do celote vknjižena občina, kasneje ob vpisu solastninske pravice na predlagatelja pa je do polovice ostala vknjižena občina. Zemljiškoknjižno stanje torej izkazuje lastninsko pravico predlagatelja in občine, vsakega do 1/2. 7. Za lastnika nepremičnine se šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo (člen 49 SPZ(1)). Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Vknjižbo lahko predlaga vsakdo, ki ima pravni interes (128. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1(2)). Nasprotna udeleženka sicer zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi sodne odločbe (sklep o dedovanju), vendar pa je zato (še) ni moč šteti kot imetnico lastninske pravice na obravnavani nepremičnini, ker ni vknjižena v zemljiško knjigo oziroma ni vknjižen v zemljiško knjigo njen pravni prednik (v tem primeru bi moralo za vknjižbo poskrbeti zemljiškoknjižno sodišče - prvi odstavek 46. člena ZZK-1 v zvezi s 6 točko prvega odstavka 40. člena istega zakona). Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko. Če bi bil vpisan v zemljiško knjigo pravni prednik nasprotne udeleženke, bi se sodišče druge stopnje strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v točki 8. obrazložitve, da zapuščina preide na dediča v trenutku smrti zapustnika in je sklep o dedovanju le deklaratorne narave. Ker pa zapustnik (oče nasprotne udeleženke) ni vknjižen (niti nikoli ni bil vknjižen) v zemljiško knjigo, nenazadnje tudi ne tisti, ki je njemu prodal stanovanje, seveda ni moč potrditi stališču sodišča prve stopnje, da prekinitev tega postopka ni potrebno, ker je sklep o dedovanje le deklaratorne narave.

8. V posledici navedenega, ko tudi pritožba izrecno graja dejstvo, da zaenkrat ni podana pasivna legitimacija nasprotne udeleženke, saj ni vknjižena kot solastnica v zemljiško knjigo, je bilo potrebno odločitev sodišča prve stopnje v točki I. razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožbi pa v tem obsegu ugoditi. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati takšno dejansko stanje kot izhaja iz zemljiške knjige in na podlagi le-tega (razen v kolikor bo prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja), opraviti predhoden preizkus predloga, ugotoviti, ali je na strani nasprotne udeleženke podana pasivna legitimacija oziroma ali je v teku zemljiškoknjižni postopek za pridobitev lastninske pravice nasprotne udeleženke ter posledično temu o zadevi ponovno odločiti.

O pritožbi zoper odločitev v točki II. izreka izpodbijanega sklepa (v zvezi s sklepom o popravi):

10. Sodišče prve stopnje je v točki II. izreka ugotovilo vrednost obravnavnega stanovanja, ki znaša 33.000,00 EUR. Vrednost stanovanja je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi v tem postopku pridobljenega mnenja sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo A.V. (mnenje z dne 17. 5. 2014 z dopolnitvijo z dne 21. 8. 2014).

11. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo izvedensko mnenje, s pozivom, da se o njem izjasnita, strankama postopka vročeno, pri čemer predlagatelj ni podal nikakršnih pripomb na izdelano izvedensko mnenje, nasprotna udeleženka pa je podala predlog na dopolnitev cenitve s ponovno ocenitvijo vrednosti, pri čemer je predlagala, da naj se vrednost zviša za 20 % od sedaj ocenjene vrednosti, pri tem pa upošteva dejanska tržna vrednost obravnavane nepremičnine s primerjavo podobnih prodanih nepremičnin na tem območju. Sodišče je predlog poslalo izvedencu v dopolnitev. Izvedenec je pojasnil, da je ocenjena vrednost korektna in v skladu z opisanimi ugotovitvami in predpostavkami, če pa nasprotna udeleženka meni, da je stanje stanovanja boljše kot je opisano v cenitvenem poročilu, bo morala omogočiti ogled nepremičnine, ki do sedaj, kljub temu, da je bilo jasno, da se v stanovanju nekdo nahaja, ni bil mogoč. Brez ogleda, s katerim bi se dokazalo bistveno odstopanje od predpostavk, na podlagi katerih je bila opravljena cenitev, pa je spreminjanje vrednosti brezpredmetno (list. št. 76 spisa). Kljub v nadaljevanju opravljenem naroku dne 6. 10. 2014, na katerega sta pristopili obe stranki postopka, nasprotna udeleženka izvedenskega mnenja oziroma njegove dopolnitve (list. št. 76), ki sta bili strankam predočeni na tem naroku, ni grajala in niti se o tem ni več izjasnjevala. Sodišče je na podlagi tega naroka izdalo sedaj izpodbijani sklep.

12. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje na podlagi razpoložljivih podatkov, ni pa mogel izvesti ogleda nepremičnine, ker mu slednje s strani nasprotne udeleženke ni bilo omogočeno, pri čemer s strani izvedenca izpostavljenemu dejstvu, da mu ni bil omogočen ogled, nasprotna udeleženka ni nasprotovala, tudi ne, ko je izvedenec pojasnil, da lahko dopolni izvedensko mnenje oziroma morebiti drugače oceni nepremičnino, samo v primeru, da mu bo omogočen ogled nepremičnine. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izvedensko mnenje izvedenca A.V. v celoti upoštevalo in ugotovilo, da znaša vrednost nepremičnine 33.000,00 EUR. V izdelano pisno izvedensko mnenje tudi sodišče druge stopnje nima nikakršnih pomislekov, mnenje je skladno, v njem je upoštevana tako lokacija, komunalna opremljenost, hkrati je opravljena tudi analiza konkurenčne ponudbe (kar smiselno želi nasprotna udeleženka, ko predlaga dopolnitev izvedenskega mnenja), upoštevano pa je tudi dejansko stanje nepremičnine (brez notranjega ogleda) ter na koncu ocenjena tržna vrednost na podlagi tržnih primerjav.

13. V posledici navedenega pritožba nasprotne udeleženke zoper ocenjeno vrednost nepremičnine ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in v tem obsegu (točka II. izreka v zvezi s sklepom o popravi z dne 2. 3. 2015) sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

14. O stroških postopka s pritožbo (pritožba in odgovor nanjo) ni bilo odločeno, saj stranki stroškov nista priglasili.

Op. št. (1) : (1)Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. (2)Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

Op. št. (2) : (1)Upravičeni predlagatelj je vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba. (2)Če predlagatelj zahteva vpis pravice v korist druge osebe, mora izkazati pravni interes za tak vpis. Šteje se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in če hkrati v zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist.