Jedro

9.Materialna ogroženost predstavlja pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ga ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Sodišče je v 9. točki svojo odločitev sicer skušalo utemeljiti z okoliščinami konkretnega primera, ki pa tudi po pritožbeni oceni, v konkretnem sporu ne morejo prebiti bistvo opredeljenega namena v izpodbijani odločbi. Sodišče zmotno tolmači, da bi moralo biti izrecno določeno, da priznanih sredstev ni mogoče porabiti za hotelsko bivanje oziroma izrecno določiti, da se morajo sredstva porabiti za namen ureditve bivanja v sobi, hiši, stanovanju, saj kot pravilno izpostavlja toženec, gre pri hotelskih nastanitvah za plačilo za opravljeno storitev, ki zaobsega bivanje, pospravljanje in nenazadnje hrano. Predvsem zaradi narave subsidiarnosti izredne denarne socialne pomoči in cilja, ki se z njo zasleduje, je že pojmovno nemogoče v istem kontekstu govoriti o hotelskih najemih. Pri teh gre za oddajanje nastanitvenih zmogljivosti v opremljenih sobah, ki vključuje tudi dnevno čiščenje in pospravljanje sob za krajši čas, običajno dnevno ali tedensko. Priznana denarna sredstva so bila v konkretnem primeru priznana za zadovoljitev osnovnih bivanjskih potreb v smislu bivanjske ogroženosti. Tudi sam način priznanja izredne denarne socialne pomoči oziroma opredelitev namena "varščina in najemnina" potrjuje, da ne more iti za plačilo hotelskih storitev.

Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da tožnica za sporna meseca februar 2023 in marec 2023 ni dokazala namenske porabe sredstev. S tem, ko je tožnica sredstva izredne denarne socialne pomoči za namen plačila varščine in najemnine, porabila za dnevne najeme hotelskih sob ni izkazala namenske porabe sredstev. V citirani odločbi z dne 22. 2. 2022 je res opredeljen namen "plačilo varščine in najemnine", pa vendar takšne opredelitve namena priznane izredne denarne socialne pomoči ni mogoče širiti oziroma enačiti s plačili dnevnih najemov hotelskih sob. Kljub temu, da v odločbi ni bilo specificirano, kakšno vrsto sobe oziroma kakšno stanovanje si lahko tožnica najame s priznano izredno denarno pomočjo, je presoja tega dejstva neločljivo povezana z naravo izredne denarne socialne pomoči. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Kot takšna je namenjena najranljivejšim skupinam kot zadnji prejemek v primeru materialne stiske.

10.Nenazadnje pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz predloženih računov razvidno, da je tožnica v spornem obdobju konec meseca marca do srede aprila bivala na različnih lokacijah - Maribor, Kozina, Ankaran, kar izkazuje na primarni namen hotelske dejavnosti, čemur izredna denarna socialna pomoč nikakor ne more biti namenjena.

Izrek

11.Upoštevajoč obrazloženo je potrebno pritožbi ugoditi in zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava izpodbijano sodbo v skladu z določbo 358. člena ZPP spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka.

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 8. 11. 2023 in odločbe CSD A. št. ... z dne 24. 5. 2023 ter da se tožnici prizna izredna denarna socialna pomoč v višini 750,00 EUR.

-------------------------------

Obrazložitev

1Določilo prvega odstavka 73. člena ZDSS-1 določa, da mora tožba, ki je vložena zoper upravni akt, poleg sestavin po ZPP vsebovati še navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge, tožbeni zahtevek, tožbi pa je potrebno priložiti tudi izpodbijani upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Pa vendar, kot ugotavlja toženec, drugi odstavek citiranega člena zahtevo iz prvega odstavka omili, ko določa, da če tožbeni zahtevek ni zadostno oziroma ustrezno opredeljen, ga mora tožeča stranka opredeliti najpozneje do konca poravnalnega naroka oziroma če tega ni, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ter zadevo vrnilo CSD A. v ponovno upravno odločanje in ga zavezalo izdati nov upravni akt v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

2Med drugim nastanitev pri turističnih premikih.

8.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločitvi zavzelo stališče, da sta odločitvi upravnih organov v predsodno izvedenem upravnem postopku zmotni. Ni mogoče zaključiti, da tožnica ni dokazala namenske porabe ob upoštevanju, da je priložila račune o dnevnih najemih hotelskih sob. Takšno stališče je sodišče zavzelo kljub temu, da jasno zapiše, da izredna denarna socialna pomoč glede na definicijo iz 33. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih ne more biti namenjena za prenočitev v hotelih. Svoje stališče utemeljuje z okoliščinami konkretnega primera. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka se nanaša na določilo drugega odstavka 105. člena ZPP, da morajo biti vloge razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Drugi odstavek 73. člena ZDSS-1 določa, da če zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Tožnica se pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo sploh ni udeležila, zato tožbeni zahtevek ni bil postavljen, na kar je toženec opozarjal že v odgovoru na tožbo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj ZPP v prvem odstavku 2. člena določa, da sodišče odloča v mejah postavljenega zahtevka. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica konec aprila 2023 vložila vlogo za izredno denarno socialno pomoč v višini 750,00 EUR. CSD A. je izdal odločbo z dne 24. 5. 2023 in zavrnil tožničino vlogo. Iz odločbe izhaja, da je bila tožnici 21. 2. 2023 in 21. 3. 2023 nakazana izredna denarna socialna pomoč v znesku 350,00 EUR v dveh delih za pomoč pri najemu sobe - plačilo varščine in najemnine. Rok za porabo se je iztekel 20. 4. 2023, za predložitev dokazil o namenski porabi dodeljenih sredstev pa 5. 5. 2023. Tožnica ni dokazala namenske porabe izredne denarne socialne pomoči. S predhodno izdano odločbo CSD A. z dne 2. 2. 2023 je bila tožnica upravičena do izredne denarne socialne pomoči v višini 350,00 EUR mesečno za čas od 1. 2. 2023 do 31. 3. 2023 (skupaj 700,00 EUR za dva meseca za plačilo varščine in najemnine). CSD je 20. 4. 2023 prejel tožničin dopis in dokazila o porabi izredne denarne socialne pomoči v znesku 700,00 EUR. Predloženi so bili računi za hotelske nočitve različnih hotelov, vključno za nočitve z zajtrkom, tudi za hišnega ljubljenčka. Tožnica za sporna meseca (februar 2023 in marec 2023) ni dokazala namenske porabe sredstev. Izredna denarna socialna pomoč se dodeli za točno določen namen in za ta namen jo je treba tudi porabiti, česar tožnica ni storila, ker je sredstva porabila za nočitve v hotelih. Toženec se ne strinja s sodiščem, da tožnici iz razloga, ker CSD ni specificiral, kakšno vrsto sobe oziroma kakšno stanovanje lahko najame, ni mogoče očitati, da sredstev ni namensko porabila. Potrebno je izhajati iz vloge tožnice, ki jo je vložila januarja 2023, da potrebuje izredno denarno socialno pomoč za najem sobe in za ta namen ji je bila izredna denarna socialna pomoč odobrena. Pri dodelitvi izredne denarne socialne pomoči za plačilo varščine in najemnine očitno, da se morajo sredstva porabiti za namen ureditve bivanja v sobi, hiši, stanovanju in ne za hotelsko bivanje. Pri hotelskih nastanitvah gre za plačilo za opravljeno storitev (bivanje, hrana) in ne za plačilo najemnine, sploh pa sredstva, namenjena za plačilo varščine in najemnine ne morejo biti namenjena za plačilo prenočitve kužka v hotelu. Pri nastanitvah v hotelih ne govorimo o varščini kot pri najemnih pogodbah, temveč le o predplačilu za opravljeno storitev. Izredna denarna socialna pomoč v skladu s 33. členom ZSVarPre tudi ne more biti namenjena za prenočitve v hotelih, kar je pravilno ugotovilo sodišče, ki naredi zmoten zaključek in odločbi upravnih organov odpravi. Razlogi o odločilnih dejstev so med seboj v nasprotju in gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker izredna denarna socialna pomoč za varščino in najemnino ne more biti namenjena za plačilo prenočitve (skupaj s kužkom in prehrano) v hotelu, kakršnekoli okoliščine primera ne morejo pripeljati do zaključka, da je bila poraba sredstev za tovrstne storitve v skladu z namenom dodeljene izredne denarne socialne pomoči z odločbo z dne 2. 2. 2023. Zaključek sodišča (zadnji stavek 12. točke obrazložitve), da so z zneskom 110,70 EUR pokriti tudi zajtrki in kosila, ki so bili vključeni v določene nočitve, nima podlage v nobenem od izvedenih dokazov.

3Zavrniti tožbeni zahtevek.

3.Pritožba je utemeljena.

Zveza:

4.Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, v postopku pa ni prišlo do procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje toženec.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 58, 58/1, 63, 63/1, 73, 73/1, 73/2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 33, 33/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 358, 358-5

5.Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre) določa dve vrsti izredne denarne socialne pomoči. Enkratna izredna denarna socialna pomoč se dodeli v enkratnem znesku v času trenutne materialne ogroženosti, izredna denarna socialna pomoč pa se dodeli za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, če ogroženost traja več kot dva meseca. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči mora skladno s prvim odstavkom 33. člena ZSVarPre izredno materialno stisko, povezano s preživetjem, kljub zagotovljenim sredstvom, posebej izkazati. Izredna denarna socialna pomoč se dodeli za namen v določeni višini glede na presojano višino sredstev, ki jih upravičenec potrebuje. Ker gre za namensko pomoč, mora upravičenec porabo pomoči za dodeljen namen ustrezno izkazati v določenem roku.

Pridruženi dokumenti:*

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo določbo 2. člena ZPP in ni odločalo v mejah postavljenega zahtevka, zaradi česar bi moralo tožbo zavreči, s čimer je sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZDSS-1) je socialni spor spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna sodišča. Upoštevajoč prvi odstavek 63. člena ZDSS-1 mora tožnik v socialnem sporu uveljavljati, da so bile zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v zakonitem roku, kršene njegove pravice ali pravne koristi. V socialnih sporih je ureditev postopka nekoliko manj stroga, odgovor pa je iskati v posebni naravi pravic iz sistema socialne varnosti, čemur je prilagojen tudi postopek.1 Ker je skladno s 63. členom ZDSS-1 okvir sodnega postopka zamejen s predsodno izvedenim upravnim postopkom, sodišče pazi na ustrezno opredelitev tožbenega zahtevka do priprav na glavno obravnavo v povezavi s prej citiranim določilom ZDSS-1. Upoštevajoč, da je bila predložena izpodbijana dokončna odločba z dne 8. 11. 2023, je sodišče lahko ugotovilo vsebino in obseg predsodnega odločanja, nenazadnje pa je tudi iz same laične tožbe (list. št. 1) razvidno, zakaj in v katerem delu tožnica nasprotuje izpodbijani odločitvi toženca. Upoštevajoč, da gre za socialni spor, za laično stranko in dejstvo, da je v tovrstnih postopkih še posebej pomembno materialno procesno vodstvo, je ugotoviti, da je sodišče pravilno vodilo postopek v okviru tožbenega zahtevka, razvidnega iz vložene tožbe. Slednje potrjuje tudi obramba toženke, kjer se toženka konkretno opredeli do trditev in zahtev tožnice iz vložene tožbe.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

7.Neutemeljen mora ostati tudi pritožbeni očitek po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se je sodišče opredelilo do vseh odločilnih dejstev, pri čemer ne gre za nasprotje med njimi, temveč za zmotno razlogovanje v delu izkazanosti porabe predhodno priznane izredne denarne socialne pomoči.