Jedro

Vračunavanje (poračunavanje) po določbi 313. člena ZOR velja vedno, razen če se stranki (izrecno ali na konkludenten način) ne dogovorita drugače.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. Ig 98/00022 z dne 11.3.1998 ostane v 1. točki izreka v veljavi za plačilo 103.881,36 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.2.1998 dalje do plačila, v roku 8 dni.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 45.164,60 SIT." Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 10.925,00 SIT, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo skrčenemu delu tožbenega zahtevka, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za plačilo 125.211,10 SIT z zamudnimi obrestmi. Zaradi umika tožbe je preostali del 1. točke izreka in v celoti 3. točko izreka (s sklepom) razveljavilo in še sklenilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 45.164,60 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnica ima le delno prav, ko uveljavlja, da tožeča stranka ne bi smela uporabiti določbe 313. člena ZOR. Vračunavanje (poračunavanje) po določbi 313. člena ZOR velja vedno, razen če se stranki (izrecno ali na konkludenten način) ne dogovorita drugače. Vsekakor ni odvisno le od volje dolžnika. Iz virmanov, ki jih je predložila tožena stranka, poleg tega niti ni mogoče izpeljati zaključka, da je zaradi pripisov "plačilo računa" na virmanih (dokazila B2-B3 sodnega spisa) izrazila voljo, da plačuje le glavnico in ne (tudi) nanjo vezane zamudne obresti.

Tožeča stranka (upnica) je vložila predlog za izvršbo dne 19.1.1998. Dne 7.2.1998 je tožena stranka plačala znesek 228.937,50 SIT, kar je tožeča stranka poračunala tako, da je štela za plačane stroške izvršilnega postopka, zamudne obresti in del glavnice. Dne 25.2.1998 je sodišče izdalo sklep o izvršbi. Obresti so v vsakem trenutku znane (izračunljive), zato jih je tožeča stranka po določbi 313. člena ZOR lahko poračunala. Drugače pa je z izvršilnimi stroški. Nastali so sicer res že dne 19.1.1998, vendar pa je zaveza tožene stranke, da jih povrne tožeči stranki nastala šele z izdajo sklepa o izvršbi (dne 25.2.1998). Dne 7.2.1998 zato tožena stranka tožeči ni dolgovala povrnitve izvršilnih stroškov in posledično tedaj ni plačala 21.211,10 SIT izvršilnih stroškov, pač pa je s tem zneskom plačala 21.211,10 SIT glavnice. Neporavnani del glavnice zato znaša le 103.881,10 SIT in ne 125.211,10 SIT.

Po povedanem in na podlagi določbe 4. točke 373. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 103.881,10 SIT glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.2.1998 do plačila.

Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela, ji mora tožeča stranka povrniti ustrezen del stroškov pritožbenega postopka, ki po odmeri pritožbenega sodišča znašajo 10.925,00 SIT (1. odst. 154. in 2. odst. 166. člena ZPP). Obsegajo odvetniške stroške za sestavo pritožbe po najnižji postavki Odvetniške tarife.