Jedro

Ker je za ugotavljanje lastninske pravice predviden splošni postopek in poseben postopek ni predpisan, je sodišče prve stopnje to predhodno vprašanje lahko rešilo samo na podlagi ugovora nasprotnih udeležencev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. V obravnavani nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dovolilo, da Elektro Ljubljana predlagateljičino stanovanje priključi na električno omrežje čez obstoječe strešno stojalo na strehi stavbe (1. točka izreka), predlagateljici naložilo, da sama krije stroške priklopa na električno energijo (2. točka izreka) ter nasprotnima udeležencema naložilo, da predlagateljici povrneta 39,90 EUR in 99,06 EUR stroškov postopka (3. točka izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je predlagateljica lastnica etažnega dela v večstanovanjski stavbi, ter da je priključitev njenega etažnega dela na električno energijo nujna za normalno bivanje v stanovanju, nasprotna udeleženca pa priključitvi nasprotujeta.

2. V skupni pritožbi nasprotna udeleženca sklep izpodbijata v celoti ter navajata, da je bilo sodišče prve stopnje opozorjeno na obstoj predhodnega vprašanja in na spornost predlagateljičine lastninske pravice, ter bi moralo postopek prekiniti do razrešitve predhodnega vprašanja glede uveljavljanja predkupne pravice na spornem predlagateljičinem etažnem delu. Poleg tega okrajno sodišče ne more odločati o predhodnem vprašanju, ki sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Če je sodišče prve stopnje odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje, ki velja samo v tem postopku, potem bi moralo določiti vsaj vzpostavitev prejšnjega stanja v primeru uspeha nasprotne udeleženke glede predkupne pravice na stroške predlagateljice. Predlagata, da pritožbeno sodišče napoti sodišče prve stopnje, da postopek prekine do razrešitve predhodnega vprašanja pred pristojnim sodiščem.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe prereka, predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani nepravdni zadevi so trije nepravdni udeleženci tega postopka etažni lastniki po ene od treh etaž v večstanovanjski stavbi in solastniki skupnih delov in naprav. Predlagateljica zatrjuje, da je s prodajno pogodbo (A2) kupila etažno enoto in pridobila solastniški delež na skupnih prostorih ter je na podlagi 149. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v povezavi z določili Stanovanjskega zakona (SZ-1) predlagala ureditev razmerij med etažnimi lastniki, to je nadomestitev soglasja za izvedbo priključka na električno energijo. Nasprotna udeleženca nasprotujeta takšnemu predlogu ter navajata, da pri nakupu etažnega dela s predlagateljičine strani ni bila spoštovana zakonita predkupna pravica nasprotne udeleženke, za kar sta že sprožila pravdni postopek pred pristojnim sodiščem. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 21. 5. 2021 predlog nasprotnih udeležencev za prekinitev postopka zavrnilo ter ju poučilo, da zoper sklep ni posebne pritožbe. V tu izpodbijanem sklepu je obrazložilo tudi sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka, nasprotna udeleženca pa se v okviru pritožbe zoper izpodbijani sklep pritožujeta tudi zoper sklep o zavrnitvi predloga o prekinitvi postopka.

6. Iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka izhaja, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje lastništva predlagateljičinega stanovanja, in sicer po stanju na dan zaključka naroka. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje kot okrajno sodišče ne more odločati o predhodnem vprašanju, ki sodi v pristojnost okrožnega sodišča,1 ni utemeljena. Skladno s 13. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče samo reši predhodno vprašanje, če o njem še ni odločalo sodišče ali kakšen drug pristojen organ in če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, rešitev predhodnega vprašanja pa ima učinek samo v postopku, v katerem je bilo rešeno. V obravnavani zadevi o predkupni pravici nasprotne udeleženke še ni bilo odločeno, kar med udeleženci nepravdnega postopka ni sporno. Ker je za ugotavljanje lastninske pravice predviden splošni postopek in poseben postopek ni predpisan, je sodišče prve stopnje to predhodno vprašanje lahko rešilo samo na podlagi ugovora nasprotnih udeležencev.2 Zato so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo postopek prekiniti, neutemeljene.

7. Čeprav nasprotna udeleženca konkretno ne prerekata ugotovitev sodišča prve stopnje glede predhodnega vprašanja, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilno rešeno. V obravnavani zadevi gre za ureditev razmerij med solastniki oziroma etažnimi lastniki na podlagi določil ZNP-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila na dan odločanja kot lastnica etažnega dela v zemljiško knjigo vpisana predlagateljica na podlagi prodajne pogodbe. Ker je nasprotna udeleženka vložila tožbo na razveljavitev prodajne pogodbe, bo ta z oblikovalno sodbo razveljavljena, če bosta s tožbo uspela, za naprej (ex nunc),3 hkrati pa bosta morala doseči tudi izbris predlagateljičine lastninske pravice iz zemljiške knjige. Ker tega na dan izdaje izpodbijanega sklepa nasprotna udeleženka še ni uspela doseči, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagateljica lastnica spornega etažnega dela.

8. Glede pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo odločiti tudi o vzpostavitvi prejšnjega stanja v primeru uspeha nasprotne udeleženke v pravdi o sporni predkupni pravici, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v času odločanja ni podane pravne podlage za vzpostavitev prejšnjega stanja, bo pa nasprotna udeleženka, če bo s tožbo uspela, lahko zahtevke v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja in povračilom stroškov uveljavljala, ko bo pravda glede predkupne pravice pravnomočno zaključena, na podlagi 96. člena Obligacijskega zakonika.

9. Ker nasprotna udeleženca odločitve in razlogov sodišča prve stopnje glede dovolitve uporabe obstoječega strešnega stojala in glede dovolitve priključitve predlagateljičinega stanovanja na električno omrežje ne izpodbijata in so pritožbene navedbe v zvezi s tem povsem izostale, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo tudi v tem delu, torej v celoti na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 10. Nasprotna udeleženca pritožbenih stroškov nista priglasila, predlagateljica pa krije svoje pritožbene stroške, saj z odgovorom na pritožbo ni posebej pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

1 Iz podatkov spisa izhaja, da sta nasprotna udeleženca spor glede predkupne pravice sprožila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (B2). 2 Primerjaj Lojze Ude in ostali: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Uradni list RS 2005, V. Rijavec, komentar k 13. členu, stran 126. 3 VSL II Cp 281/2015.