Jedro

Tožnici ni uspelo dokazati, da je sporna toženkina terjatev, ki je zavarovana s hipoteko na tožničini nepremičnini, že prenehala.

Terjatev, ki se zavaruje s hipoteko, mora biti identificirana tako, da se navedejo podatki o njeni višini in zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 1.660,18 EUR stroškov pritožbenega postopka v petnajstih dneh po prejemu te sodbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnica je kot lastnica stanovanja z ID znakom X-1111-39, na katerem je na podlagi pogodbe o zastavni pravici in zemljiškoknjižnega dovolila z dne 18. 5. 2010 vknjižena hipoteka v korist toženke za terjatev v znesku 138.345,40 EUR in z dospelostjo 30. 8. 2010, s tožbo zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in dovolitev vknjižbe izbrisa hipoteke, podrejeno pa izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris vknjižene hipoteke.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevek, tožnici pa je naložilo, da mora toženki povrniti 1.410,65 EUR njenih pravdnih stroškov z obrestmi.

3. Tožnica se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja, da toženkina terjatev ne obstaja več. Toženka namreč v stečajnem postopku zoper A. d. o. o. - v stečaju ni prijavila niti svoje terjatve niti ločitvene pravice na sporni nepremičnini. Poudarja, da ta ob začetku stečaja ni bila več v lasti stečajnega dolžnika, temveč tretje osebe, ki je za nakup nepremičnine plačala celotno kupnino. Res je bilo v pogodbi navedeno, da se sklepa tudi za zavarovanje obstoječega dolga do B. d. d., vendar toženka zavarovanja več kot sedem let niti poskusila ni vnovčiti. Družba B. d. d. s takšnim zavarovanjem ni soglašala, toženkina terjatev pa v pogodbi tudi ni bila konkretizirana, niti ni listinsko izkazana. Veljavnost hipoteke je že potekla. V zemljiški knjigi je sicer navedena dospelost hipoteke 30. 8. 2010, kar pa ni skladno z voljo strank in zapisom v pogodbi. Ugotovitve izpodbijane sodbe so protispisne, sodišče pa se tudi ni opredelilo do vseh dejstev in dokazov.

4. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi obrazloženo in obširno opredelilo do vseh tožničinih trditev, celo do tistih, ki so očitno nerelevantne. Korektno je povzelo vsebino izvedenih dokazov, ki jih je tudi celovito in skrbno ocenilo. Hkrati je sprejemljivo pojasnilo, zakaj je zavrnilo posamezne dokazne predloge. Zaslišanje stečajnih upraviteljev za ugotavljanje odločilnih dejstev ni bilo potrebno; sicer pa strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Do zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo, niti ni bila okrnjena tožničina pravica do obravnavanja.

7. Tožnici ni uspelo dokazati, da je sporna toženkina terjatev, ki je zavarovana s hipoteko na tožničini nepremičnini, že prenehala. Brez pomena je dejstvo, da toženka te terjatve ni prijavila v stečajnem postopku zoper A. d. o. o. Ta opustitev je povzročila le, da je toženkina terjatev prenehala v razmerju do stečajnega dolžnika, ne pa tudi v razmerju toženke kot upnice do tožnice kot zastavne dolžnice. Drugačno pritožbeno stališče je materialnopravno zgrešeno, saj nima opore ne v Obligacijskem zakoniku (OZ) in ne v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Celo prenehanje pravne osebe po končanju stečajnega postopka ni razlog za prenehanje njenih obveznosti, kar zaradi njene akcesornosti velja tudi za prenehanje hipoteke. Ker tožničina nepremičnina ob začetku stečajnega postopka ni bila več v lasti stečajnega dolžnika, toženka ni mogla prijaviti niti ločitvene pravice, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Brez pomena je tudi dejstvo, da toženka doslej še ni poskusila vnovčiti hipoteke. Po tretjem odstavku 154. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) hipoteka ugasne šele s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, ta rok pa v obravnavanem primeru še ni potekel. Po podatkih zemljiške knjige je bil namreč datum dospelosti zavarovane terjatve določen za 30. 8. 2010. Enako določa 4. člen Pogodbe o zastavni pravici na nepremičnini z dne 18. 5. 2010. Tožničino trditev, da naj bi bila sama hipoteka ustanovljena s časovno omejitvijo do navedenega datuma, je prepričljivo zavrnilo že sodišče prve stopnje. Za svojo razlago tega pogodbenega določila je navedlo razumne in dovolj tehtne razloge, ki jih pritožbeni pomisleki ne morejo omajati. Ni logično, da naj bi bila hipoteka, ki je namenjena zavarovanju terjatve do njenega poplačila, ustanovljena le za tri mesece.

9. Terjatev, ki se zavaruje s hipoteko, mora biti identificirana tako, da se navedejo podatki o njeni višini in zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli. Pogodbenika, toženka kot zastavna upnica in A. d. o. o. kot zastavitelj, sta tej zahtevi v pogodbi z dne 18. 5. 2010 zadostila. Tožnica, ki je primarno zahtevala izbris vknjižbe hipoteke, ni navedla utemeljenih materialnopravnih razlogov za zatrjevano neveljavnost vknjižbe sporne hipoteke (prvi odstavek 243. člena Zakona o zemljiški knjigi). Za sklepanje o morebitni ničnosti pogodbe z dne 18. 5. 2010 in posledično o ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila v ugotovljenem dejanskem stanju ni podlage. Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga (drugi odstavek 128. člena SPZ). Tožnica ni dokazala, da bi družba B. d. d. morebiti odklonila zavarovanje svojega dolga do toženke (129. člen OZ), ki je bilo tudi dogovorjeno s pogodbo z dne 18. 5. 2010. Sicer pa so pritožbeni pomisleki v zvezi s toženkino terjatvijo do navedene družbe odveč, ne samo zato, ker je bila ta terjatev v stečajnem postopku že priznana, ampak predvsem zato, ker tožnica ni dokazala, da je zavarovana obveznost v višini 138.345,40 EUR že prenehala, bodisi z izpolnitvijo ali kako drugače (270. člen OZ).

10. Sodišče prve stopnje je po navedenem pravilno zaključilo, da sporna hipoteka v materialnem smislu ni prenehala (drugi odstavek 154. člena SPZ), zato niso izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, kar pomeni, da so bili vsi tožničini zahtevki utemeljeno zavrnjeni.

11. Pritožbeni razlogi torej niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne ali materialne kršitve iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo prvo sodbo (353. člen ZPP).

12. Tožnica je s pritožbo propadla in do povračila svojih pritožbenih stroškov ni upravičena. Povrniti pa mora toženkine stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), ki skupaj znašajo 1.660,18 EUR. Sodišče jih je odmerilo po odvetniški tarifi od (v pritožbi) priglašene vrednosti spora. Obsegajo nagrado za postopek (1.340,80 EUR – tar. št. 3210), materialne stroške (20,00 EUR – tar. št. 6002) in 22 % DDV. Če bo tožnica zamujala z njihovim plačilom, bo toženki dolgovala še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in 378. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 313. člena ZPP).