Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato se šteje, da je tisto kar je v njej potrjeno resnično. Pri tem pa je dovoljeno dokazovati, da v vročilnici ugotovljena dejstva niso resnična. Tožena stranka je v pritožbi sicer zatrjevala, da vsebina vročilnice ne izkazuje pravilne vročitve tožbe njej, vendar pa svojih trditev ni podkrepila z nobenimi dokazi, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza, kar bi morala storiti. S prepričljivejšim dokazom bi namreč tožena stranka lahko izkazala, da ji tožba ni bila vročena tistega dne kot je navedeno v vročilnici. Zgolj pritožbeno zatrjevanje, da je bila vročitev nepravilna in da je pošiljko s tožbo dejansko prejela dan ali dva pozneje kot je navedeno v vročilnici pa ne zadostuje, kakor tudi ne sklicevanje na fotokopijo vročilnice, iz katere kot rečeno izhaja, da je tožena stranka tožbo prejela dne 18. 05. 2010.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da so se razveljavili učinki pravnega dejanja tožeče stranke (stečajnega dolžnika) napram toženi stranki, na podlagi katerih je tožena stranka prejela plačilo zneska 1.260,00 EUR. Toženo stranko je zato obsodilo, da mora tožeči stranki plačati znesek 1.260,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 14. 11. 2009 dalje in njene pravdne stroške v višini 239,80 EUR.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da ji pošiljka s tožbo ni bila pravilno vročena. Trdila je, da je pošiljko s tožbo prejel lastnik objekta, v katerem ima tožena stranka svoje poslovne prostore, ki je star 99 let, ki mu je vročevalec pošiljko vsilil v podpis, čeprav ima tožena stranka tam svoj nabiralnik. Podpisnik vročilnice je tožeči stranki vrgel pošiljko v njen nabiralnik kakšen dan ali dva kasneje, zaradi česar je njen odgovor na tožbo, ki ga je podala dne 27. 05. 2010 bil pravočasen.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki na njo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni izkazala svojih trditev, da ji pošiljka s tožbo ni bila pravilno vročena.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila toženi stranki izročena pošiljka s tožbo dne 18. 05. 2010. Iz vročilnice, ki je pripeta tožbi izhaja, da je prejem pošiljke s tožbo na naslovu tožene stranke s svojim podpisom potrdila določena oseba. Vročitev tej osebi je vročevalec potrdil s svojim podpisom. Pri tem pa ni navedel, da ta oseba ni pooblaščena za sprejem, niti ni podal kakšnih drugih pripomb, iz katerih bi izhajalo, da podpisana oseba ne bi bila pravilni naslovnik.
Navedena vročilnica ima vse elemente javne listine, zato se šteje, da je tisto kar je v njej potrjeno resnično (1. odst. 224. člena ZPP). Pri tem pa je dovoljeno dokazovati, da v vročilnici ugotovljena dejstva niso resnična. Tožena stranka je v pritožbi sicer zatrjevala, da vsebina vročilnice ne izkazuje pravilne vročitve tožbe njej, vendar pa svojih trditev ni podkrepila z nobenimi dokazi, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza, kar bi morala storiti. S prepričljivejšim dokazom bi namreč tožena stranka lahko izkazala, da ji tožba ni bila vročena tistega dne kot je navedeno v vročilnici. Zgolj pritožbeno zatrjevanje, da je bila vročitev nepravilna in da je pošiljko s tožbo dejansko prejela dan ali dva pozneje kot je navedeno v vročilnici pa ne zadostuje, kakor tudi ne sklicevanje na fotokopijo vročilnice, iz katere kot rečeno izhaja, da je tožena stranka tožbo prejela dne 18. 05. 2010. Glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je odgovor na tožbo, ki ga je tožena stranka vložila dne 27. 05. 2010 priporočeno po pošti prepozen, saj je osem dnevni rok za vložitev odgovora na pritožbo potekel dne 26. 05. 2010. Glede na vrednost spornega predmeta predmetni spor predstavlja spor majhne vrednosti. Ker tožena stranka ni izkazala, da bi pravočasno odgovorila na tožbo je sodišče prve stopnje pravilno, skladno z določbo 453.a člena ZPP štelo, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne smejo razpolagati (3. odst. 3. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje (356. člen ZPP).