Jedro

Če izvedenec sodišču posreduje le podatek iz zemljiškega katastra glede na stanje v naravi, v tem delu tega poročila ni mogoče opredeliti po določilu 260. člena ZPP.

Izrek

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora izprazniti parc.št. 1402/48 k.o. , na kateri ima betonarno, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Določba 260. člena ZPP nalaga izvedencu, da poda svoj izvid in mnenje ustno na obravnavi, svoje mnenje pa mora tudi obrazložiti. Sodišče druge stopnje pa se je postavilo na stališče, da za pravilno odločitev o zahtevku zadošča že neobrazloženo pisno izvedensko mnenje. Izvedenec je najprej navedel, da uporablja toženec parc.št. 1402/38, kasneje pa je sodišču sporočil, da se je zmotil in da toženec uporablja par.št. 1402/48. Zato bi bilo treba izvedenca neposredno zaslišati na glavni obravnavi in zahtevati, da svoje mnenje obrazloži. Sicer pa je toženec sklenil najemno pogodbo glede parc.št. 1402/3 k.o. in najemnine ni plačeval tožeči stranki.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 260. člena ZPP izvedenec poda svoj izvid in mnenje ustno na obravnavi. Kršitev tega načela ima lahko za posledico, da izostanek ustnega podajanja izvedenskega mnenja vpliva ali more vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odstavek 354. člena ZPP). Revizija na možno nepravilnost postopanja na drugi stopnji v tej smeri utemeljeno opozarja, vendar le na načelni ravni. Sodišče druge stopnje je namreč sprejelo dejanske ugotovitve prve stopnje o tem, da je identiteta parcele, na kateri ima tožena strank betonarno, ugotovljena, pri čemer se sklicuje na izvedenčevo - sicer pisno - pojasnilo, da ta parcela nima številke 1402/38, temveč št. 1402/48. Izvedenec je namreč sodišču posredoval le podatek iz zemljiškega katastra glede na stanje v naravi, zaradi česar po vsebini njegovega poročila ni mogoče procesno pravno opredeliti v skladu z določbo 260. člena ZPP. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka torej ni podana.

Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Tožbeni zahtevek ima oporo v določbah 595. in naslednjih členov ZOR in v 37. členu ZTLR. Ni spora o tem, da je tožencu pogodba o najemu zemljišča bila odpovedana že 18.4.1990 in da najemnine že več let ne plačuje. Vprašanje aktivne legitimacije tožeče stranke je doslej bilo že razčiščeno, v reviziji pa je postavljena le pavšalna trditev, da "tožeča stranka nima nikakršnih stvarno pravnih upravičenj do navedene parcele".

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP), jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ 4/77 do 27/90), ZOR (zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ 29/78 do 57/89) in ZTLR (zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).